Ladjedelnico preplačali za deset milijonov evrov

Najprej so zemljišče prodali za 21 milijonov, čez nekaj mesecev pa ga je Samid Osmanović prodal za precej več.

Objavljeno
10. november 2016 19.03
Sojenje Samidu Osmanoviću, 5.2.2016, Maribor [Samid Osmanović]
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Izola – Koprski kriminalisti so ovadili nekdanja direktorja dveh propadlih gradbenih podjetij: Kraškega zidarja (Radoša Lipanjeta) in mariborskega Konstruktorja (Marjana Pinterja). Kriminalisti jima očitajo, da so pred devetimi leti za 10 milijonov evrov preplačali območje Ladjedelnice Izola in omogočili družbi Oil Metal Company najmanj 9,7 milijona evrov nezakonite premoženjske koristi.

S tem dejanjem naj bi vsak od obeh direktorjev svoji družbi napravil za približno pet milijonov evrov premoženjske škode, lastniku fantomske družbe, v lasti Samida Osmanovića, pa seveda omogočila koristi. Kriminalisti so ugotovili, da je Osmanović del tega denarja dvignil v gotovini z bančnih računov v tujini.

Samid Osmanović je v zaporu na Dobu, ker se je zapletel v veliko nečednih poslov. Predvsem je eden glavnih osumljenih v spornih poslih najemanja in dajanja kreditov v NLB. Po nekaterih podatkih naj bi bil NLB dolžan več deset milijonov evrov. Njegova Metal Oil Company je mešetarila z nepremičninami tako v Sloveniji (v slovenski Istri) kot tudi na Hrvaškem in v Bosni.

Lipajne: Cena se nam ni zdela pretirana

Poročali smo že, da je Galeb Group zemljišče Ladjedelnice Izola junija 2007 prodal Osmanovićevemu podjetju za 21 milijonov evrov (po 500 evrov za kvadratni meter). Toda kmalu po tem nakupu je Osmanović zemljišče prodal Konstruktorju in Kraškemu zidarju. Po podatkih iz sporočila Policijske uprave Koper naj bi obe gradbeni podjetji za izolsko zemljišče plačali 41 milijonov evrov, Radoš Lipanje pa nam je zatrdil, da je bil znesek za ladjedelnico le 31 milijonov evrov.

»Oil Metal Company je za kvadratni meter plačal 500 evrov, naše podjetje pa 740 evrov. V tistih razmerah se nam to ni zdelo pretirano visoka cena, saj smo imeli natančen načrt, kako bi lahko kapitalski vložek oplemenitili in z njim služili. Predvidevali smo, da je na tako velikem območju za deset let dela, kar je bilo za gradbeno podjetje zelo pomembno.« Lipanje je dejal, da so skoraj vse nepremičnine v tistem času kupovali brez sprejetega OPPN ali gradbenega dovoljenja (na primer Situlo v Ljubljani) in da zemljišča od Galeba Group niso mogli kupiti neposredno, saj so bili zaradi pravdanja glede izolskega objekta Amfora v sporu s tem podjetjem. Zato so zemljišče kupili od Oil Metal Co.

»Zneskovna zmeda«

»Znesek so na policiji ali v medijih pomešali, ker smo skupaj še za 15.000 kvadratnih metrov zemljišča koprskega Indeja plačali dodatnih nekaj več kot 3 milijone evrov. To je brez DDV pomenilo 34 milijonov evrov, z DDV pa morda 41 milijonov evrov,« je zneskovno zmedo pojasnil Lipanje in zatrdil, da je bila višja cena za nepremičnino v tistih časih skokovitega naraščanja nepremičninskih cen povsem sprejemljiva.

»Še danes bi bila, če bi lahko zgradili tisto, kar smo nameravali, in smo se s tedanjim županom dogovarjali in bili večkrat na občinski upravi in občinskem svetu,« je pojasnil Lipanje, ki je dober posel utemeljil tudi s tem, da so imeli podporo banke. Hkrati je zanikal, da bi imel namen Osmanoviću zagotoviti protipravno korist: »Zakaj le? Saj ga prej nisem poznal, ne pozneje nikoli več videl,« trdi Lipanje. Dodal je, da ga res zanima, kdo bo zdaj kupil to zemljišče od DUTB in za koliko. Zemljišče je v stečajnih postopkih obeh družb prešlo v last DUTB. Konstruktorjevo polovico zemljišča je DUTB ovrednotilo na 2,8 milijona evrov, zemljišče Kraškega zidarja pa so pred tremi tedni na dražbi stečajne upraviteljice kupili za 2,45 milijona, tik nad ceno, ko bi stečajna upraviteljica ustavila nižanje cen, saj bi za prodajo pod polovico likvidacijske vrednosti (2,38 milijona) morala dobiti soglasje sodišča. Vrednost ladjedelnice je torej pri DUTB ocenjena na 5,25 milijona evrov, štirikrat manj od cene, dosežene pri prvi, in skoraj šestkrat manj kot pri drugi prodaji. Dokler v Izoli ne bodo imeli OPPN za zemljišče, pa je še ta cena visoka.

Ovadbo so koprski policisti odstopili okrožnemu državnemu tožilstvu, ki je preiskavo usmerjalo, za očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti pa je predpisana kazen od enega do osem let zapora.