Lovšin vztraja, da logistični center ni bil preplačan

Nekdanji predsednik uprave Intereurope zanika, da bi drugim omogočil protipravno premoženjsko korist.

Objavljeno
14. marec 2016 22.20
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Koper – Kar 15 mesecev po predobravnavnem naroku in devet let od dejanj, za katera tožilstvo očita nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu zlorabo položaja z namenom, da bi dvema pridobil korist, se je včeraj začela glavna obravnava. Lovšin obtožbe zanika, čeprav se je investicija trikratno povišala, 25 milijonov evrov pa je bilo nakazanih v Liechtenstein.

Andreju Lovšinu tožilstvo očita, da je Intereuropa (glede na cenitev) za vsaj 16,4 milijona evrov preplačala zemljišča in za približno desest milijonov preplačala dela na velikem logističnem centru Čehov v Moskvi podjetju Riko MAŠ. Lovšin je v svojem zagovoru na sodišču izjavil, da ni mogel zlorabiti položaja zato, da bi Konstantinu Aleksandroviču Belousovu pridobil korist, saj ga je spoznal šele leta 2006, ko je z državno delegacijo obiskal Moskvo in so mu ga predstavili kot nekoga, ki se ukvarja z nepremičninami.

»Belousova nisem poznal in nisem mogel imeti interesa, da bi mu zagotovil tolikšno korist,« je dejal Lovšin in trdil, da 78 evrov za kvadratni meter zemljišča pri Moskvi ni bila previsoka cena. »V trenutku dogovarjanja za nakup sam nisem preverjal, kdo je lastnik nepremičnin. Pred nakupom smo se hoteli prepričati, ali je v pravnem smislu vse v redu. Zato smo angažirali odvetnika Mitjo Lamuta, on pa ruskega odvetnika. Ne Lamut ne ruski odvetnik nista imela pomislekov,« je dejal Lovšin, ni pa hotel odgovoriti, zakaj je Intereuropa plačala Belousovu aro, ko še ni bil lastnik parcele, in ali ga je v posel res prepričal Janez Škrabec, prvi mož Rika.

Intereuropa je Konstantinu Belousovu (nekdanjemu direktorju moskovske družbe Riko MAŠ), ki pa je pri tem poslu nastopal kot fizična oseba, nakazala deset milijonov evrov are (še preden je Belousov postal lastnik 40 hektarov velikega zemljišča). Belousov je samo tri dni po nakupu zemljišča slednje prodal Intereuropi za 35 milijonov evrov, s tem da je Intereuropa razliko (25 milijonov evrov) nakazala na njegov bančni račun na LGT Bank v Liechtenstein.

Brez podatka, kdo dviguje denar

Koprsko sodišče že nekaj časa zaman prosi liechtensteinske pristojne organe za podatke o tem, kdo dviguje denar s tega računa. Višji državni tožilec Slavko Ožbolt je včeraj izjavil, da podatek iz Liechtensteina ni tako pomemben, da bi zaradi tega padla obtožnica.

Obtožnica očita Lovšinu še, da je delal mimo soglasij nadzornega sveta in da so bila preplačana tudi dela Riku za okoli deset milijonov evrov.

Janeza Škrabca je Lovšin predstavil pokojnemu članu uprave Intereurope Zvezdanu Markežiču v Moskvi, »kot da je bog in batina«. Zakaj Škrabca ni v obtožnici in sploh ni vabljen kot priča, je zanimalo več novinarjev. Okrožna državna tožilka Anja Štrovs je odgovorila: »Ker za zdaj ni bilo utemeljenega suma, da bi bil kakor koli udeležen v tem postopku.« Ves projekt so sicer načrtovali, gradili in nadzirali prav v Riku, zato so bili tudi najbolj seznanjeni s poslom.

Tožilec Ožbolt je tudi vztrajal, da je Lovšin zlorabil položaj le tako, da je korist pridobil drugemu. Kaj pa sebi? Navsezadnje poteka v drugem sodnem primeru proti Lovšinu postopek, ker naj bi prav v času od leta 2006 do 2010 prišel do 1,6 milijona evrov premoženja in gotovine nepojasnjenega izvora. Lovšin je pred časom zatrjeval, da mu je ta denar predal podjetnik iz Bosne in Hercegovine, ki naj bi mu posodil 1,5 milijona evrov. »Ta postopek preverjanja Lovšinovega premoženja preverja specializirano državno tožilstvo in ni v naši pristojnosti. Za zdaj nimamo nobenih dokazov, da bi lahko trdili, da je Lovšin pridobil korist iz posla s centrom Čehov,« je dejal Ožbolt.

Dean Babič, ki poleg Marka Bošnjaka zastopa Andreja Lovšina, je dejal, da očitek o tem, da je sprejel odločitev o poslu sam, ne zdrži, saj je naknadno dobil soglasje nadzornega sveta. To smo lahko sklepali tudi iz predvajanega zaslišanja pokojnega člana uprave Zvezdana Markežiča, ki je (skupaj s člani NS in uprave) šele julija 2007 v Moskvi videl, da dela potekajo, čeprav o njih še niso odločali. Soglasje za naložbo so nekaj mesecev pozneje nadzorniki vendarle dali.

Kupnina za zemljišče se Markežiču ni zdela previsoka (cene je primerjal s podobnimi parcelami v Sofiji in Zagrebu), pač pa so vsi predstavniki Intereurope tedaj videli, da investicija še zdaleč ne bo znašala samo 46 milijonov evrov, kot je bilo sprva predvideno. Na koncu je investicija znašala 140 milijonov, Intereuropa pa je Čehov leta 2012 prodala za 45 milijonov evrov.