Manj prihodkov za državno blagajno, več kriminala

Na mednarodni konferenci strokovnjaki iskali rešitve za svetovni problem - črni trg tobačnih izdelkov.

Objavljeno
11. februar 2018 20.24
kajenje
Mitja Felc
Mitja Felc
Rim – Če je včasih veljalo, da tihotapljenje cigaret in razvejen črni trg »le« prikrajšata državne blagajne za obvezne dajatve, strokovnjaki zdaj ugotavljajo, da to lahko pomeni tudi grožnjo za nacionalno varnost. Nobena skrivnost namreč ni, da se organizirane kriminalne združbe in teroristične skupine financirajo tudi z izkupičkom od tihotapljenja tobačnih izdelkov.

Že v preteklosti, še preden je znanost toliko napredovala, da so dokazali škodljive učinke uporabe tobaka na zdravje ljudi, je bilo tihotapljenje tobačnih izdelkov razširjeno in donosno. Ko so države sklenile imeti pregled in svoj delež pri trgovini, so se začele širše razprave, kako zajeziti ta svetovni problem. Odgovore so strokovnjaki iskali tudi na nedavni mednarodni konferenci Tobacco Road v Rimu.

Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) in italijanski inštitut za kriminologijo v kmetijskem sektorju sta organizirala dvodnevno konferenco, katere rdeča nit je bil črni trg tobačnih izdelkov, ki za seboj povleče vrsto negativnih posledic. Brez dvoma je najpomembnejši finančni udarec za državne blagajne (in tobačne družbe zaradi manjšega prihodka), nikakor pa ne gre zanemariti varnostnega vidika, saj za tihotapljenjem navadno stojijo organizirane kriminalne združbe, umazani denar pa gre lahko tudi v roke terorističnih skupin. Morda se sliši nenavadno, toda govorniki so opozorili tudi na dodatno nevarnost za zdravje ljudi zaradi nelegalnih tobačnih izdelkov, kajti uradni proizvajalci in prodajalci tobaka morajo izpolnjevati stroge normative, ki jih črni trg lahko obide, zato so izdelki navadno še bolj škodljivi.

Pomembna vloga Slovenije

Da je konferenca potekala v Italiji, ni naključje, saj je država tako proizvajalka tobaka, ki se prodaja »pod mizo«, še bolj pa je tam razširjena preprodaja, večkrat pod okriljem mafijskih združb. Agromafija, kot so jo poimenovali, vključuje veliko ljudi, problem pa je zelo razširjen in za preiskovalce trd oreh. Predvsem Aurora Ganz, raziskovalka na Royal United Services Institute, je v predstavitvi problema večkrat omenila tudi Slovenijo kot pomembno državo na tem področju, saj čeznjo vodijo tihotapske poti, navadno do tržaškega pristanišča, ki je v očeh italijanskih varnostnih služb problematično. »Ukrajina je že zadnjih deset let vodilna. Pot gre navadno čez Slovenijo v Trst, medtem ko sta zunaj Evrope največji izvoznici Kitajska in Libija,« je poudarila Ganzova. Imela je tudi povsem jasen odgovor, zakaj je črni trg tihotapskih izdelkov tako razpreden: »Cigarete je precej lažje tihotapiti kot drogo, ljudi ali orožje. Poleg tega se tobačni izdelki prosto prodajajo kar na ulici, vsem na očeh, kar je za druge nezakonite posle nepredstavljivo.«

Vzhodni Balkan, kjer so tobačni izdelki v primerjavi z osrednjo in predvsem zahodno Evropi cenejši, ima precej razširjen črni trg, prav tako Ukrajina, medtem ko se, zanimivo, na Norveškem in Švedskem, kjer so cigarete izredno drage, ne ukvarjajo preveč s tem problemom, saj je nezakonite prodaje občutno manj kot drugod. To je nekoliko v nasprotju z mnenjem, da črni trg ženejo le dragi tobačni izdelki, dokazuje pa, da mora več organov dobro sodelovati in se spopasti s ponaredki. Pri razširjenosti črnega trga (ne samo tobačnih izdelkov, tudi na splošno) igrajo pomembno vlogo nekoruptivne državne institucije in predvsem zavest ljudi.

Nelojalna konkurenca

Tihotapljenje cigaret je donosen posel in precej specifičen, saj gre načeloma za blago, ki je v primerjavi s prepovedanimi drogami legalno. Večkrat je tudi težko ločiti med ponaredkom in originalom, poleg tega bi bilo nepredstavljivo, da bi policist ob legitimaciji posameznika ukrepal, če bi zaznal, da ima pri sebi nelegalne cigarete.

»Tobačna industrija upošteva stroga pravila proizvodnje in prodaje tobačnih izdelkov. Težava nastane, ko se v ta večmilijardni trg vpletejo igralci, ki vsa pravila zanemarijo, tako pri pridelavi tobaka, pripravi izdelkov in na koncu prodaji. To tobačne organizacije spravlja v neenakopraven položaj, saj zaradi črnega trga nastane izrazita nelojalna konkurenca,« je opozoril Gennarino Masiello, predsednik združenja European Leaf Tobacco Interbranch.

Zmanjšati davke na tobak

Nobena skrivnost ni, da je kajenje ena večjih groženj za javno zdravje, toda strokovnjaki menijo, da črni trg zaradi cenovne dostopnosti cigaret porabo še povečuje, kar dodatno vpliva na zdravje ljudi. Državni izdatki se zaradi zdravljenja posledic uporabe tobaka povečajo, po drugi strani pa so prihodki zaradi izmikanja davkom in carinskim dajatvam veliko manjši. Nekateri poudarjajo, da tobačna industrija prek lobistov pritiska na vlade, naj prav zaradi tobačnih izdelkov na črnem trgu zmanjšajo dajatve na tobak, kar bi lahko še bolj vplivalo na porabo cigaret in drugih tobačnih izdelkov, s tem pa bi se znova znašli v začaranem krogu večje potrošnje.

Velik del strokovnega posveta je bil namenjen nacionalni in globalni varnosti kot posledici nezakonite tobačne trgovine. Kot je na konferenci poudaril Salvatore Giacchetti, častni predsednik italijanskega državnega sveta, se je za morilski teroristični napad na zaposlene pri satirični reviji Charlie Hebdo v Parizu leta 2015 izkazalo, da je bil izveden tudi zaradi finančnih prihodkov ob pomoči nelegalnih poslov s cigaretami.

Nelegalni trg generira druga kazniva dejanja

Da nezakonita trgovina s tobačnimi izdelki večkrat generira še druga kazniva dejanja, je v pogovoru za Delo opozoril tudi Miran Vršec, podpredsednik ICS – Inštituta za korporativne varnostne študije. »Glede na to, da gre v teh primerih praviloma za nelegalno izveden posel in nelegalno pridobljeno veliko premoženjsko korist, morajo storilci, če hočejo razvijati svoje posle na dolgi rok, premoženje na neki način vlagati naprej, v nadaljnji razvoj nelegalnega posla, nekaj pa tudi v razvoj legalnega posla, na primer v nakup nepremičnin, deležev javnih ali zasebnih podjetij in podobno, torej morajo denar oprati. Da to lahko storijo, morajo biti zelo dobro organizirani in imeti na različnih položajih in v različnih družbenih skupnostih povezave, ki jim to omogočajo. Tu mislim na vplivne posameznike ali manjše skupine iz politike, gospodarstva, javnih ustanov, raznih interesnih združenj, humanitarnih organizacij in drugih institucij.«

Prav zadnje je po sogovornikovem mnenju jedro problema. »Ti posamezniki in skupine lahko vplivajo na spreminjanje zakonodaje ali strateške odločitve v podjetjih, ki jih lastniško obvladujejo, in tako utirajo pot za svoje nove nelegalne poslovne podvige. Velikokrat pri tem potrebujejo podporo črnega trga ali pa celo načrtno financirajo lokalne in mednarodne kriminalne združbe, ki po njihovem naročilu izvajajo razna kazniva dejanja za dosego cilja: verbalne in fizične grožnje, izsiljevanje, ugrabitve, teroristične napade ... V nekem preseku časa, ko tovrstno delovanje pridobi dovolj veliko moč, lahko njihov vpliv pomeni grožnjo za lokalno in tudi globalno varnost.«

Od sledljivosti do ozaveščanja

O tem, kako kar najbolj omejiti ta problem, se Vršec strinja s strokovnjaki na konferenci, da enoznačnega odgovora in preproste rešitve ni. »Vsekakor je treba uvesti učinkovit nadzor v celotni verigi, od pridelovalcev tobaka, prek proizvajalcev tobačnih izdelkov pa vse do končnega potrošnika. Dobra ideja je, da bi zagotovili sledljivost, podobno kot za mesne izdelke in nekatera druga živila. Težava je v tem, da je to globalna problematika, saj so pridelovalci in proizvajalci prepleteni in povezani, zato je sledljivost težko doseči. Drugi pomemben vidik, ki bi lahko pripomogel k zmanjševanju tihotapljenja cigaret, je ozaveščanje potrošnikov predvsem v smislu, da so lahko nelegalne cigarete sumljivega izvora in so zato lahko še bistveno bolj škodljive za zdravje.«

Za konec je tudi Vršec opozoril na geostrateški položaj Slovenije, ki je mamljiv za vse vrste tihotapcev. »Poudariti je treba, da skozi našo državo pretihotapijo velikanske količine cigaret, zasegov pa je, vsaj kolikor razberemo iz medijskih poročil, bore malo,« je sklenil.