Tiskane izdaje
Ključna je bila očitno odločitev države, ki sicer ni bila stranka v postopku, da se primer Šilih konča z mediacijo. Odvetnik Janez Starman je prevzel vlogo posrednika med zakoncema Šilih, slovenjgraško bolnišnico ter državo oziroma ministrstvom za pravosodje. Po besedah Starmana so se od avgusta letos petnajstkrat sestali, pogajanja so bila zahtevna, vendar so na koncu dobili sporazum, s katerim so zadovoljne vse strani. Šilihova bosta dobila denarno odškodnino, katere višine niso želeli razkriti (njun zadnji zahtevek iz junija letos je znašal 66.000 evrov), slovenjgraška bolnišnica se jima je opravičila, poleg tega pa naj bi že na začetku prihodnjega leta sistemsko uredili ugotavljanje medicinskih napak, program pa se bo imenoval Projekt Šilih. Odvetnik slovenjgraške bolnišnice Andrej Kac je v mediaciji poudaril, da niso ugotavljali morebitnih strokovnih napak v bolnišnici, medtem ko zakonca Šilih še vedno menita, da so bile strokovne napake narejene, vendar dokazov za to ne bosta več iskala v sodnih postopkih.
Projekt Šilih
»Ob takem dogodku ni mogoče govoriti, da smo veseli, vendar je dolgoletna kalvarija končana,« je ob predstavitvi poravnave v zadevi Šilih na mariborskem okrožnem sodišču dejal minister za pravosodje Goran Klemenčič.
Goran Klemenčič je še dodal, da si ne želi biti minister v državi, v kateri je treba več kot dvajset let čakati na odgovore medicinske stroke in sodbe sodišč. Da bi se temu v prihodnje izognili, so se odločili pripraviti sistem za učinkovito, neodvisno in nepristransko ugotavljanje vzrokov in odgovornosti za smrt posameznika pri prejemanju medicinske pomoči. S privolitvijo zakoncev Šilih se bo »v spomin in opomin« imenoval Projekt Šilih, v sodelovanju ministrstva za zdravje pa ga bo koordiniralo ministrstvo za pravosodje. Klemenčič se je opravičil zaradi kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva in zaradi trajanja postopka. Sožalje staršema pokojnega Gregorja Šiliha je v imenu slovenjgraške bolnišnice izrekel tudi njihov odvetnik Andrej Kac in dejal, da ni šlo za ugotavljanje morebitne zdravniške napake, zato sredstva za denarno odškodnino tudi ne bo izplačala bolnišnica, ampak država.
»To je zmagovalni dan,« je poudarila Franja Šilih. Višina denarne odškodnine ni pomembna, saj življenja ni mogoče vrednotiti na tak način, je pa zelo vesela, da se bo v prihodnje lahko posvetila svojemu življenju brez nenehnih pritiskov in sodnih postopkov. Vsem, ki so sodelovali v mediacijskem postopku, se je zahvalila, in tudi medijem, ki so gotovo veliko pripomogli, da primer ni šel v pozabo. Odvetnik zakoncev Šilih Franci Matoz je dejal, da upa, da bo Projekt Šilih res pripomogel k hitrejšemu pojasnjevanju takih sporov, saj je primerov še veliko, številni pa že veliko predolgo čakajo na ustrezno odločitev medicinske stroke in sodišč.
Tragična smrt takrat dvajsetletnega Gregorja Šiliha je po letu 1993 zelo bremenila tako zdravstveno kot sodno stroko. Temu primeru se je pridružil še primer Nekrep, pozneje primer Radan in zdaj tudi primer Zimmermann. Zadnji primeri še niso dobili sodnega epiloga. Pričakovati je, da ne bodo trajali tako dolgo, kot primer Šilih, saj je Sloveniji prejšnji teden Svet Evrope sporočil, da sodni zaostanki zaradi izvajanja Projekta Lukenda pri nas niso več sistemski problem. To pomeni, da posamezniki ne morejo več pričakovati, da bodo dobili zadoščenje v Strasbourgu, saj je po oceni Sveta Evrope naša država vzpostavila zakonodajne, organizacijske in informacijske ukrepe, ki zagotavljajo, da sodišča sodijo v razumnem roku in ne kršijo več konvencije o človekovih pravicah.
