Mladim homofobom za napad na Cafe Open zaporne kazni

Trije napadalci, ki so junija lani napadli lokal Cafe Open in obračunali z gejevskim aktivistom Mitjo Blažičem, bodo zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti v zaporu vsak po poldrugo leto.

Objavljeno
11. marec 2010 08.39
Jure Predanič
Jure Predanič
Ljubljana - »Kršili ste eno najbolj temeljnih človekovih pravic, to je pravico do spolne usmerjenosti,« je predsednica senata Mojca Zalar Kocjančič dejala trojici, ki je 25. junija lani okoli devetih zvečer v skupini zamaskiranih, v temno oblečenih in s kamni in baklami oboroženih mladcev napadla lokal Cafe Open na ljubljanskih Prulah in obračunala z gejevskim aktivistom Mitjo Blažičem. Zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - po besedah Zalar Kocjančičeve je to resno kaznivo dejanje zoper javni red in mir, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora - jim je sodišče izreklo po leto in pol zapora.

Marko Kous, Jan Stenovec in Jernej Šercer so se svojega ravnanja in posledic nedvomno zavedali, nanj pa so se tudi pripravili in se zanj dogovorili, je poudarila predsednica sodnega senata Mojca Zalar Kocjančič. Sodišče je verjelo tudi prestrašenim pričam dogodka - te so vse po vrsti opisovale skupino zamaskirancev, ki se je drla pedri, pedri in se spravila nad Blažiča. Večina prič je bila sicer na literarnem dogodku, ki je v okviru tedna parade ponosa tistega večera potekal v lokalu. Napad so priznali tudi obtoženi in se zanj pokesali, čeprav so vsi zatrjevali, da nikogar niso hoteli poškodovati. Pred lokal so prišli le izrazit mnenje, »kot ga lahko tudi oni«, nato pa jim je vse ušlo iz rok. Nikoli niso pojasnili, zakaj so to počeli zamaskirani. Sodnica je med obrazložitvijo sodbe mladeniče podučila, da smo zdaj že vendar tako civilizirani, da bi se morali zavedati, da imajo istospolni svoje pravice.

Je pa sodišče mladeniče oprostilo nasilništva in povzročitve splošne nevarnosti. Znaki očitanega kaznivega dejanja nasilništva so namreč, kot je pravilno poudarila obramba, že opisani v kaznivem dejanju, zaradi katerega so bili mladeniči obsojeni, torej javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Tožilstvu tudi ni uspelo dokazati, da bi mladeniči s tem, ko je v lokal priletela goreča navijaška bakla, ogrozili premoženje ali življenje gostov. Sodni izvedenec požarne stroke Franci Dolinšek, ki je bil zaslišan včeraj, je povedal, da tega ne more potrditi. Bakla je namreč zgorela na varni razdalji od predmetov, ki bi se lahko vneli, in na keramični podlagi. Potrdil je sicer, da bi teoretično zaradi bakle lahko zagorelo, a nevarnost ni nič večja od te, kot jo predstavlja goreča sveča v lokalu. Tudi sicer, je poudarila Zalar Kocjančičeva, tega dejanja ni mogoče očitati v sostorilstvu, ker vloge obtoženih, razen Kousa, ki je baklo potem, ko je Mitjo Blažiča ožgal po glavi, po trditvah tožilstva zalučal v lokal, niso opisane. Tudi za to, da je baklo v lokal vrgel Kous, ni bilo dovolj dokazov. Prav tako senat ni sledil tožilstvu, ki je glede na vloge zahtevalo različne kazni, za Kousa dve leti in štiri mesece, za Stenovca dve leti in za Šercerja leto in pol zapora. Kazenska odgovornost vsakega od treh je po mnenju sodišča enaka.

Sodišče je Blažiča z odškodninskim zahtevkom napotilo na pravdo, čeprav je bilo zanj še zlasti pomembno, da bi primer dobil enotni sodni epilog. Del zahtevanih desetih tisočakov, ki jih je kot oškodovanec zahteval zaradi zmerjanja na ulici in strahu, da bi se mu kaj zgodilo, pa tudi lažjih poškodb glave, vratu in prsta, ki je trajno poškodovan, bi sicer namenil tudi organizacijam, ki se ukvarjajo z ozaveščanjem družbe o zavrženosti homofobije in programi boja proti njej, da se takšni incidenti ne bi več dogajali.

Zagovorniki obtoženih, ki so predlagali oprostitev, se bodo na sodbo pritožili. Obramba je zahtevala tudi izločitev dokazov, ker so policisti Kousu in posledično tudi soobtoženima stopili na prste, ko so na kraju našli Kousov DNK. Njegovega profila pa ne bi smeli hraniti, ker so mu bris sluznice vzeli kot madoletniku v postopku, ki se ni končal z obsodbo. S tem se bodo, ker je senat ljubljanskega okrožnega sodišča zavrnil predlog za izločitev dokazov, med drugim ukvarjali višji sodniki.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela