Morilca predčasno izpustili, pa je oropal banko

Ljubljana – Da 46-letni Marko Zupanec še ni dokončno opravil z grehi in posli iz preteklosti, je sklepati sodeč po obtožnici, ki jo je tožilstvo vložilo zoper Ljubljančana. Ta je namreč pred dobrim letom prišel iz zapora, kjer je prestajal kazen zaradi uboja. Vendar je bil na prostosti leto dni, nato pa decembra lani oropal poslovalnico Banke Koper v Tehnološkem parku v Ljubljani.

»Hitro, hitro,« je 28. decembra lani četrt čez poldne pri blagajniškem okencu v Banki Koper ropar od prestrašene bančne uslužbenke zahteval, naj mu hitreje izroči denar iz blagajne. Medtem ko si je s kapuco zakrival obraz, je v desni roki držal plinski razpršilec, blagajničarka pa je ob vse glasnejših zahtevah, naj denar izroči na pult, upoštevala navodila svojih nadrejenih, kako ravnati v tem primeru – svojega življenja ni tvegala in je odreagirala povsem mirno, pritisnila gumb za alarm in se obrnila k blagajni. Iz nje je jemala bankovce po 500 in 100 evrov, moški pa jo je ves čas priganjal. Ko mu je skozi blagajniško okence izročila denar, ga je pograbil, blagajničarko še poškropil s solzivcem in odšel. Skupaj je odnesel 5900 evrov, trdi tožilec Matej Peterca v obtožnici, ki je te dni postala pravnomočna.

Bil je »v nekem posebnem stanju«

Vendar ropar ni bil dolgo na begu, saj je policija kmalu prijela njihovega starega znanca Marka Zupanca. Ko so ga privedli na zaslišanje k preiskovalni sodnici, je priznal, da je kriv, vendar se dogodka v celoti menda sploh ne spominja. Kot je povedal, je namreč tesnoben in živčen in je zato tistega dne prekoračil dozo zdravil, ki mu jih predpisuje osebni zdravnik. Do 12. ure je tako menda zaužil sedem ali osem apaurinov, ki jih je poplaknil s približno pol litra vodke, kar menda ni v njegovi navadi, saj sicer ne pije in se ne drogira. Povedal je, da se spominja še svojega teka, nato pa, »da je bil v nekem posebnem stanju.« Pri sebi pa je imel menda le še 2000 evrov. Šele ko se je ustavil pri lokalu Konex na Brdu, se je menda zavedel, kar je storil.

A Zupanec tožilstva ni prepričal, da tistega dne ni bil prišteven. Kakšna bo taktika obrambe, sicer še ni jasno, saj sodišče datuma za predobravnavni narok še ni določilo. Tožilstvo trdi, da je bil ropar povsem prišteven, kar sklepajo tudi iz mnenja sodnega izvedenca, ki je pojasnil, da bi količina alkohola in zaužitih tablet povzročila vsaj zmerno, če ne močno opitost, ki bi se kazala z vsem dobro znanimi znaki – opotekajočo hojo, nestabilnim ravnotežjem ali težavami pri govoru. Vse priče pa so povedale, potrdili pa so to tudi posnetki nadzornih kamer, da Zupanec ni imel nikakršnih tovrstnih težav in je brez težav celo tekel.

Da obtoženi tistega dne ni bil močno pijan, kot zatrjuje, pa je menda razvidno tudi iz tega, da je precej natančno opisal dogodke, ki so sploh vodili do tega, da se je odločil za rop. Kot je namreč povedal, je bil žrtev izsiljevanja, saj si je marca lani od nekoga, čigar imena ni hotel izdati, izposodil 21.000 evrov. Ker denarja ni mogel vrniti, je moral podpisati, da dolguje 60.000 evrov. Čas za vrnitev tega posojila se je iztekal in ker je posojilodajalec nanj pritiskal, se je odločil za tako skrajno dejanje.

Zupancu zaradi ropa grozi do deset let zapora, vendar to še ni konec njegovih težav. V času, ko je storil novo kaznivo dejanje, je bil namreč na pogojnem izpustu, konec leta 2011 so mu zaradi uboja prisodili osem let zapora. S čim je prepričal odgovorne, da so ga na prostost izpustili že po dobri polovici prestane kazni, ni jasno, je pa precej verjetno, da bo moral odsedeti še preostanek neodslužene kazni.

Zaradi izterjave dolga že ubijal

Zgodba, zaradi katere je tedaj pristal v zaporu, se je sicer prav tako odvila zaradi izterjave dolga. Potem ko ga svojemu upniku ni mogel vrniti in je ta nanj pritiskal, ga je ubil s petimi streli v hrbet. Tistega ponedeljka, 13. junija 2011. je tako okrog pol četrte ure popoldne pred lokalom Skay bar na Viču v krvi obležal Gafar Džuzdanović, Prihod obtoženega, sicer stalne stranke, in drugega moškega je takrat opazila najemnica lokala, ki je po nekaj minutah slišala strele. »Ko je pokanje potihnilo, je Mare vstopil s pištolo v roki, ki jo je potem odložil na pult. Rekel mi je, da mu je ta človek uničil življenje, meni pa ne bo naredil nič, a naj pokličem policijo. Sam jo je. Povedal je, da je streljal v človeka in da naj pridejo ponj. Brez besed je počakal na dva policista, ki sta vstopila z uperjenima pištolama in ga aretirala,« je povedala.

»Tistega nesrečnega ponedeljka sva se dobila pred lokalom, prej sem spil dva litra vina, tako sem se bal. Moral sem priti, saj mi je po telefonu rekel, da bom invalid ali mrtev, če me ne bo. Imel sem tisto nesrečno pištolo, ki sem jo dva meseca prej kupil od neznanca. Ko je izstopil iz avta, sem šel za njim. Naslednje, kar se spomnim, je, da sem v lokalu in da prosim natakarico, naj pokliče policijo,« pa je dogodke tistega dne opisoval Zupanec.

Približno leto in pol pred tem si je od Džuzdanovića izposodil 10.000 evrov, po enem mesecu bi mu jih moral vrniti 11.500. To je menda storil, a je ta zahteval več in več ter ga ujel v začaran krog. Skupaj naj bi mu izročil 70.000 evrov. Takrat je sodni izvedenec ocenil, da je dejanje storil pijan, v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in v čustvenem afektu zaradi dolgotrajne stiske. Da je šlo za posebne okoliščine, je menilo tudi tožilstvo, ki je kljub temu zanj predlagalo 11 let zapora. A sodniki so se z izrečeno kaznijo osmih let bolj približali predlogu zagovornika Milana Krstića, ki je opozoril, da je šlo za dejanje iz obupa, in predlagal kazen pri spodnji meji za uboj (kazenski zakonik za to kaznivo dejanje predvideva med 5 in 15 let zapora).