Tiskane izdaje
Obtožnica Robleku in Racmanu očita, da sta junija leta 2000 in januarja leta 2002 kot takratni direktor družbe Eurotehna in predsednik nadzornega sveta Eurotehne sklenila dve kupoprodajni pogodbi za nakup delnic Eurotehne po ceni 6800 slovenskih tolarjev. To naj bi bilo za okoli tisoč tolarjev nad nakupno ceno delnice, ki jo je pred tem določila skupščina Eurotehne.
Zaslužili prodajalci
S prvo pogodbo sta menda družbo Eurotehna oškodovala za slabih 63.000 evrov, z drugo pogodbo, ki naj bi jo podpisala januarja 2002, pa za več kot pol milijona evrov. Korist od posla naj bi imele le družbe, ki so delnice prodale.
Na zatožni klopi ljubljanskega okrožnega sodišča so se tako znašle tudi pravne osebe PM & A FA finančno svetovanje, PM & A investicijsko podjetje in družba PM & A mednarodna trgovina, ki so družbi prodale njene delnice in katerih solastnik je bil Racman. Premoženje Racmana je bilo sicer še leta 2010 ocenjeno na 19 milijonov evrov in se je na podlagi ocene revije Manager uvrstil na 41. mesto lestvice najbogatejših Slovencev.
Denar »muca popapala«
Eurotehna je šla leta 2009 v stečaj, medtem ko sta po poročanju časnika Dnevnik terjatev v celoti prevzeli nekdanja članica nadzornega sveta v Eurotehni Cvetka Železnik in nekdanja zaposlena v mariborski podružnici družbe Monika Piberl. Železnikova je na sodišču povedala, da je šlo za tri pogodbe večjih vrednosti, ki so jih dopolnjevali tudi aneksi. »Eurotehna je tem družbam posodila denar, tja smo denar tudi nakazali, s tem denarjem pa bi morali kupiti delnice. A revizija je pokazala, da tega denarja ni. Ko sem finančnega direktorja vprašala, kje je denar, je rekel, da ga je 'muca popapala',« je razlagala Železnikova.
Roblek je na sojenju poudaril, da je le izvrševal navodila lastnikov in tako ni delal na lastno pest. Ob odhodu iz podjetja pred 14 leti je le-to po njegovih besedah zapustil v dobri kondiciji, saj je imelo podjetje dovolj kapitala, ki je presegal odkupno vrednost delnice. »Nikoli ni bilo skupščinskega sklepa o dejanski vrednosti delnice, tržne vrednosti nepremičnin pa izvedenec ni ocenil na podlagi realne tržne vrednosti nepremičnin,« je povedal Roblek in dodal, da mu stečajni upravitelj ni dovolil vpogleda v arhiv, da bi lahko našel dokaze v svojo obrambo. Racman se s trditvijo tožilstva, da je bila cena delnice previsoka, ni strinjal. »Ceno je oblikoval trg, delničarji Kmečke družbe so celo menili, da je prenizka,« je poudaril Racman.
Kot je bilo včeraj moč razumeti sodnico, se vrednost premoženja Eurotehne, ki so ga do sedaj ocenjevali trije izvedenci, razlikuje v razmerju ena proti tri. K temu je po mnenju obrambe občutno prispevala tudi ocena enega izmed cenilcev, ki je poslovne prostore na Dunajski cesti 21, nekdanja poslovna stavba Lesnine, ocenil na vrednost 300 evrov na kvadratni meter. »To je malo smešno,« je včeraj dejal sodni izvedenec Jože Bricelj, ki je pripravil izvedensko in cenilno poročilo. Mnenje Briclja je najbolj ugodno za obtožene, saj je njegova ocena o vrednosti premoženja najvišja. O tem, koliko je po njegovi oceni znašala vrednost nepremičnin, včeraj na sodišču niso govorili.
Glavni razlog za občutne razlike v cenitvah je po oceni obrambe v tem, da v cenitvah niso bile vključene nepremičnine, ki jih je Eurotehna imela v državah na območju nekdanje Jugoslavije, na kar naj bi menda opozarjali že vse od začetka preiskave. Stečajni upravitelj je sicer v enem primeru ugotovil, da za poslovni prostor in skladišče v Nišu, ki je bil prodan srbskemu podjetju, Eurotehna ni prejela nobene kupnine.
Strah pred zastaranjem
Železnikova in Piberlova, ki sta priglasili premoženjsko-pravna zahtevka, sta včeraj po koncu obravnave povedali, da jima Eurotehna še vedno dolguje vsaki po 17.000 evrov iz naslova neizplačanih plač. »Eurotehna državi zaradi neplačila davkov dolguje še nekaj 100.000 evrov,« je za Delo včeraj povedala Piberlova.
Zaradi časovne oddaljenosti od domnevnih kaznivih dejanj, kot rečeno gre za posla, ki sta se sklepala pred 16 oziroma 14 leti, sta obe zaskrbljeni, da pravici v tem primeru ne bo zadoščeno, saj ena točka iz obtožnice zastara leta 2020, druga pa dve leti kasneje. Ob tem je Piberlova napovedala, da bo v primeru zastaranja posegla po vseh pravnih sredstvih, da bodo odgovorni za to vendarle odgovarjali.
