Na sodišču tudi o Kanglerjevih divjih svinjah

Tožilstvo razširilo tožbeni zahtevek v tožbi proti Francu in Maši Kangler na 256.000 evrov.

Objavljeno
20. april 2017 21.04
Faranc Kangler, 25.5.2015, Maribor
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Poravnalni narok med nekdanjim mariborskih županom Francem Kanglerjem in specializiranim tožilstvom, ki Kanglerja in njegovo hčer preganja s tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora, danes po pričakovanjih ni bil uspešen. Tožilstvo Francu in Maši Kangler očita nezakonito premoženje v višini 256.000 evrov.

Specializirano državno tožilstvo je tožbo proti očetu in hčeri vložilo avgusta lani po končani finančni preiskavi, ki je pokazala razkorak med dohodki in premoženjem družine Kangler. Preiskava je obravnavala premoženje nekdanjih zakoncev Kangler in ugotovila, da naj bi ta razkorak znašal 121.840 evrov. Tožilstvo zahteva odvzem dobrih 75 kvadratnih metrov velikega stanovanja na Pohorski ulici v Mariboru, ki je do polovice v lasti Kanglerjeve hčere Maše, Kangler pa naj kot razliko plača še 1252 evrov nezakonito pridobljenega premoženja. V podrejenem tožbenem zahtevku pa tožilstvo predlaga odvzem Kanglerjeve polovice omenjenega stanovanja, parceli v Zgornjem Slemenu in Zimici, ki sta v celoti last nekdanjega mariborskega župana, ter nekaj več kot 48.000 evrov z zamudnimi obrestmi. (Ob vložitvi tožbe je sodišče na predlog tožilstva začasno zamrznilo premoženje).

A je februarja tožilstvo zahtevek razširilo na 256.652 evrov. To je storilo na podlagi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, da je Kangler v celoti obnovil kmetijo v Zimici, vlaganje v to obnovo pa naj bi naneslo 100 tisočakov, k temu je tožilstvo prištelo še starejši osebni avtomobil mercedes in traktor.

Kanglerjev pooblaščenec odvetnik Andrej Pohar iz Odvetniške družbe Čeferin je tožbeni zahtevek označil za neutemeljenega. Po njegovih besedah se je med tem sodnim postopkom izkazalo, da tožilstvo še naprej opravlja finančno preiskavo in preiskuje Kanglerja, kar je po njegovem mnenju v celoti nezakonito. »To je videti, kot da smo v kazenskem postopku, v katerem ne moremo niti izločati dokazov niti ne moremo zatrjevati nezakonitosti ravnanj nasprotne strani,« je dejal po obravnavi.

Razpravljajoča sodnica Bojana Novak je danes dopustila spremembo tožbe, zavrnila pa je Poharjev predlog, da se postopek prekine do končanja (pred)kazenskega postopka v zadevi Lutkovno gledališče. Ker imata tako odvetnik Pohar kakor pooblaščenec Maše Kangler odvetnik Simon Dolinšek pomisleke o skladnosti Zopnija z ustavo, sta sodnici predlagala, naj vloži pobudo za presojo ustavnosti zakona, a je sodnica spomnila, da o zakonu obstajata že dve ustavni odločbi (v zadevi Zagožen in Tošić) in za kaj takega ni potrebe. Specializirana državna tožilka Barbara Lipovšek je ob tem poudarila, da ustavno sodišče razen manjšega dela enega člena, ki govori o pomešanju skupnega premoženja, ni našlo neskladnosti z ustavo.

O kmetovanju in divjih prašičih

Sodišče je tako za junij razpisalo tri naroke, na katerih bo zaslišalo priče, Franc in Maša Kangler (današnjega naroka se ni udeležila) pa bosta lahko na očitke v tožbi odgovorila že na zaslišanju 8. junija. Tako tožilstvo kakor obramba morata pripraviti vprašanja za izvedenca ekonomske oziroma finančne stroke.

Pohar v eni izmed pripravljanih vlog trdi, da je izračun tožilstva že na prvi pogled napačen, saj da tožilstvo ni upoštevalo številnih dohodkovnih postavk družine, zlasti ne, da je družina Kangler ob nadpovprečno visokih dohodkih zmogla že v času pred finančno preiskavo marsikaj prihraniti in potrošiti za nakup sedaj sporne nepremičnine. Kangler pa je že pred časom zatrdil, da nima nobenega nezakonitega premoženja. »Posestvo v Zimici sem kupil leta 1998, stanovanje na Pohorski leta 2007, ko sem bil župan tri mesece, na Slemenu pa je parcela vredna 7000 evrov,« je dejal ob vložitvi tožbe.

Pohar je v pripravljalni vlogi opozoril tudi, da tožilstvo pri izračunu ni upoštevalo dohodkov iz kmetijstva, ki jih je Kangler prejemal v gotovini pred letom 2011, saj ima priznan status kmeta od leta 1987, dejansko pa intenzivneje kmetuje od leta 1999, in sicer je vzgajal divje svinje, ovce, koze, sušil je seno in prodajal bale, prideloval je koruzo, zelje, šparglje, gojil lubenice, ukvarjal se je s sečnjo lesa in podobnimi kmetijskimi opravili. Del denarja, ki ga je zaslužil, je privarčeval, saj je redno dvigoval gotovino, ki jo je nato hranil v domačem sefu.

Del gotovine, ki jo je hranil doma, pa mu je podaril oče (dobrih 70 tisočakov) in so bili namenjeni oskrbi njegove sestre in matere; ker se je odpovedal dedovanju po materini smrti v korist brata, mu je ta izplačal skupaj 50 tisočakov. Tako je ustvaril prihranke, ki jih je izročil ženi, ta pa položila na svoj račun in z njega plačala stanovanje, zatrjuje obramba.

A ravno prej omenjena vzreja divjih prašičev oziroma svinj je tožilko Lipovškovo, ki Kanglerjevim navedbam ne verjame, spodbudila, da se je pri različnih organih pozanimala in sodišče seznanila z ugotovitvami, da Kangler ni predal prijave o imetništvu, posedovanju ali vzreji teh živali, prav tako da ni zaveden v evidencah o oborah za divje živali; ne nazadnje divjadi ni dovoljeno zadrževati v ujetništvu brez dovoljenja, tega pa Kangler ni imel.