Namesto milijonske odškodnine Mirageu le drobtine

Ljubljana - Namesto milijonov, kolikor bi morala Republika Slovenija plačati podjetju Mirage, če bi mu v celoti uspelo s tožbo zaradi prekinitve pogodbe za izdelavo potnih listov leta 2006, je državo enostransko prekinjen posel stal »le« 233.575 evrov. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo podjetja, tako da je obveljala odločitev višjega sodišča iz aprila 2015.

»Državno odvetništvo je v zadevi Mirage Holografhy Studio, d. o. o. - v stečaju državi prihranilo izplačilo skoraj 7,9 milijona evrov, saj sta Višje sodišče v Ljubljani in Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevek tožeče stranke v pretežnem delu, v 97 odstotkih, zavrnili,« pojasnjujejo na državnem odvetništvu (nekoč državno pravobranilstvo).

Družba Mirage je od države kot poplačilo za škodo terjala 3,67 milijona evrov odškodnine (znesek bi se, če bi sodišče v celoti ugodilo tožbi, zaradi obresti povišal na več kot osem milijonov evrov), ker je ministrstvo za notranje zadeve avgusta 2006 pod vodstvom tedanjega ministra Dragutina Mateja odstopilo od pogodbe, sklenjene med državo ter novomeško družbo Mirage in celjsko družbo Cetis, za oblikovanje, izdelavo, personalizacijo in dobavo potnih listov. To je država storila le pol leta pred iztekom odpovednega roka, ki je začel teči februarja 2005 (in bi se iztekel februarja 2007). Ministrstvo je odpovedalo pogodbo, sklenjeno s konzorcijem Mirage-Cetis aprila 2000 za nedoločen čas, in sicer brez javnega razpisa, ampak le na podlagi naročila zaupne narave, zatem pa je objavilo javni razpis, na katerega se je Mirage znova prijavil, a je bil za izdelavo novih biometričnih potnih listov izbran celjski Cetis.

Mirage je imel z uničenjem zalog po odpovedi pogodbe za dobrih 77.000 evrov neposredne škode, zahtevek za odškodnino v višini 3.674.773 evrov pa je utemeljeval tudi s tem, da so odpoved pogodbe dobili »ob neprimernem času«, ko so vse svoje sile vlagali v razvoj novih tehnologij. V pogodbi je bilo navedeno, da bosta družbi izdelali 1,2 milijona potnih listov in okrog 600.000 personifikacij, Mirage pa je do enostranske odpovedi pogodbe izdelal malo več kot 600.000 potnih listov.

Odškodnina znižana

Okrožno sodišče je od zahtevane milijonske odškodnine s pripadki Mirageu januarja 2014 prisodilo 874.742 evrov (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od avgusta 2006), v preostalem pa je zahtevek zavrnilo. Zoper sodbo sta se pritožili tako Mirage kot država, višje sodišče pa je ugodilo pritožbi pravobranilstva in odškodnino znižalo na 129.501 evrov (z upoštevanjem dobrih 77 tisočakov za stroške uničenja zalog je priznalo še za malo več kot 51.000 evrov škode od izgubljenega dobička) z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Republika Slovenija je družbi Mirage v skladu s pravnomočno sodbo julija 2015 izplačala odškodnino skupaj s prisojenimi obrestmi, kar je naneslo 233.575 evrov.

Mirage je odločitev višjega sodišča izpodbijal z revizijo na vrhovnem sodišču, a jo je to v celoti zavrnilo. Vrhovno sodišče je pritrdilo višjemu sodišču, da je smela država odstopiti od pogodbe, je pa res v času odpovednega roka brez utemeljenih razlogov še pred njenim iztekom prekinila izvajanje krovne pogodbe s tem, da je izdelavo potnih listov zaupala drugemu izvajalcu, kar ni bilo upravičeno, saj je s tem kršila pogodbeni dogovor o odpovednem roku. Nespoštovanje odpovednega roka in prenehanje izvajanja pogodbe pred njegovim iztekom sta vzroka, da je Mirage upravičen do odškodnine, saj mu je nastala škoda, med drugim v obliki izgubljenega dobička, je potrdilo tudi vrhovno sodišče, ki je družbi v stečaju naložilo, da državi vrne več kot dva tisoč evrov za stroške revizijskega postopka.

Plačali tudi za nalepke

Milijonsko odškodnino je Mirage pred leti terjal tudi zaradi prekinitve pogodbe za izdelavo nalepk za tehnični pregled. Naj spomnimo, da je ministrstvo za notranje zadeve 27. novembra 2001 s podjetjema Cetis in Mirage sklenilo pogodbo o oblikovanju, izdelavi in dobavi nalepke za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil. Petletna pogodba bi se iztekla 27. novembra 2006, a so bile aprila 2005 z novelo zakona o varnosti cestnega prometa nalepke za tehnične preglede ukinjene. Ker se pogodbeni stranki Cetis in Mirage s sporazumno razvezo pogodbe nista strinjali, je ministrstvo pogodbo odpovedalo enostransko, zato je novomeško podjetje od države zahtevalo odškodnino za propadle posle.

Po pravnomočni sodbi bi morala država Mirageu odšteti 4,6 milijona evrov izgubljenega dobička oziroma kar 8,4 milijona evrov, kolikor bi prvotno odškodnino napihnile obresti. A je bila država z revizijo delno uspešna, vrhovno sodišče pa je prisojeno odškodnino novembra 2013 znižalo na 405.050 evrov, zato je končni znesek z zamudnimi obrestmi znašal malo več kot 730.000 evrov. Z uspešno revizijo je takratno pravobranilstvo državi prihranilo več kot 7,6 milijona evrov glede na prvotno dosojeno odškodnino, so se takrat pohvalili na pravobranilstvu.

Pooblaščenec družbe Mirage, odvetnik Borut Škerlj, nam je povedal, da je proti tej sodbi vložil ustavno pritožbo, a jo ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo, zato je vložil tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice; to o zadevi še ni odločilo. Glede sodbe v zvezi s potnimi listi, s katero je sodišče Mirageu prisodilo le zanemarljiv del njihovega zahtevka, pa pravi, da so slovenska sodišča razsodila, kot so, o morebitni ustavni pritožbi pa bo odločila stečajna upraviteljica podjetja Mirage (to je v stečaju od aprila 2015).