Namesto v 15 minutah domov prišel po 11 mesecih

Velenje – V prometu smo udeleženi od rojstva, kako biti odgovoren udeleženec, pa se je treba učiti vse življenje. Smrtnih žrtev in hudo poškodovanih je namreč še vedno preveč, samo lani je na naših cestah umrlo 130 ljudi, 850 se jih je hudo poškodovalo. Med najpomembnejšimi vzroki za nastanek prometnih nesreč je neprilagojena hitrost, čemur je letos namenjen 4. svetovni teden prometne varnosti.

Svetovni teden prometne varnosti do nedelje pripravljajo različne organizacije po vsem svetu pod okriljem Organizacije združenih narodov in Svetovne zdravstvene organizacije. V Sloveniji se je dogajanje začelo v Velenju v organizaciji Zavoda Vozim in partnerja Global Allience of Road Safety. Velenje ni bilo izbrano naključno. Kot je povedal direktor Zavoda Vozim David Razboršek, v zavodu sodelujejo z vsemi mestnimi občinami: »Prav Velenje najbolj konstantno in kontinuirano skrbi za urejanje prometa in za prometno varnost, pri odločitvah vključujejo vse, od sveta za preventivo do krajevnih skupnosti. V naše poročilo, ki ga moramo pripraviti ob svetovnem tednu, bomo tako Velenje vključili kot primer dobre prakse.«

Letošnji svetovni teden prometne varnosti je namenjen ozaveščanju udeležencev v prometu o neprilagojeni hitrosti, zaradi katere še vedno umre največ ljudi v prometu, v Sloveniji samo lani 42 ljudi. Prehitro sta vozila tudi Janez Hudej in Aleš Kramolc, ki sta velenjskim devetošolcem povedala vsak svojo zgodbo. Če je bilo sprva v dvorani nekaj nemira, je po nekaj uvodnih besedah nastopila tišina. Streznitev.

Nič več hoje

Hudej že nekaj let pripravlja predavanja Še vedno vozim – vendar ne hodim, prav ta teden bo minilo 36 let od prometne nesreče, v kateri je postal paraplegik. »Osemnajst let sem bil star, vzel sem bratov motor in s prijatelji smo se vozili. Ob pol devetih zvečer smo se vračali proti domu in ker mi luč ni delala, smo se dogovorili, da bom vozil spredaj, druga dva zadaj, da mi bosta svetila. Potem sem pospešil vožnjo in kolegoma ušel in me nista več videla. Sam sem zapeljal v neko jamo in šele po 14 urah so me našli gozdni delavci, ko so prišli v službo. Vsega tega se sploh ne spominjam, kar govorim, sem prebral v policijskem zapisniku. Po enem tednu kome so bile prve besede, ki sem jih slišal: 'Fant, nikoli več ne boš hodil.' Namesto v 15 minutah, sem domov prišel po enajstih mesecih,« je mladim pripovedoval Hudej, ki se kljub vsemu ni vdal. Pozneje se je štirikrat udeležil paraolimpijskih iger in pristal tik pod odrom za zmagovalce, ustvaril si je tudi družino.

Mladim je spregovoril tudi 27-letni Aleš Kramolc, tetraplegik zaradi usodne prometne nesreče pred desetimi leti: »Bil sem na zabavi, kjer se je kar nekaj popilo. Okoli dveh zjutraj sem šel spat, ob pol petih pa sem se usedel v avto in se zaletel v drevo. Ne spomnim se ničesar. Po devetih dneh kome je sledilo nekajmesečno okrevanje. Pazite, s kom sedete v avto. Alkohol, telefon in take stvari ne sodijo v avto!« Dejal je, da ni šlo za poseben trenutek, ko bi dojel, da ne bo več mogel hoditi: »Šlo je za proces. Ko sem se zbudil, sem telo čutil, nisem pa ga mogel premikati, razen desnega ramena. Da sem stanje ozavestil, je trajalo še dve leti. Prva reakcija je bilo zanikanje, potem smiljenje sam sebi, potem pa dojameš, da boš moral iti naprej v življenju.«

Hiteti počasi

Kramolc je s Koroške, ceste tam pa so zelo slabe: »Vse, kar delajo, je, da postavijo table, da je cestišče poškodovano. Dejstvo pa je, da se tam, kjer samo položijo nov asfalt, število prometnih nesreč zmanjša. Tudi 3. razvojna os bi bila zagotovo rešitev.« Hudej pa ob tem kljub temu poudarja pomen odgovornosti posameznika: »Lahko imamo dobre ceste, dobre in varne avtomobile, lahko imamo dobro prometno signalizacijo, ampak če človek tega ne upošteva, če se ne vključi v cestni promet z odgovornostjo do svojega življenja in življenja drugih, se bodo prometne nesreče še vedno dogajale.«

Vendarle nekatere občine naredijo več in so naredile več, še preden so začele pripravljati celostno prometno strategijo. Med njimi prav Velenje, kjer pospešeno gradijo pločnike in kolesarske steze povsod, kjer je možno. Kjer ni, postavljajo prikazovalnike hitrosti. Ti so dobrodošli, je dejal pomočnik komandirja Prometne policije Celje: »To je dober kazalnik, ki voznike opozarja, kako hitro vozijo. Če le ni zlorabljeno. Nekateri namreč tudi na tem preizkušajo svoje sposobnosti. Testirajo, kako hitro vozijo. So pa prikazovalniki postavljeni na določenih mestih z razlogom. Ali je bilo tam več prometnih nesreč ali pa gre za bližino šole ali kaj podobnega.« Umirjanje prometa v območjih z omejitvijo hitrosti na 30 oziroma 20 kilometrov na uro je tudi eden izmed ključnih ciljev letošnjega svetovnega tedna prometne varnosti.