Naročilo za bombni napad na hišo tožilke najbrž prišlo iz zapora

Matevžu Zajcu senat ni verjel, da je hotel Boljte Brusovo prestrašitile le zato, ker mu je naročnik, neki Mile z boljšaka, obljubil službo.

Objavljeno
27. junij 2015 01.33
Ljubljana, 26.6.2015, sojenje Matevzu Zajcu, ker naj bi vrgel bombo pred hiso Jozice Bolte Brus. Foto: Marko Feist
Aleksander Brudar
Aleksander Brudar

Ljubljana – Matevž Zajc, ki je septembra lani odvrgel bombo na dvorišče družinske hiše nekdanje tožilke Jožice Boljte Brus, mora za deset let in tri mesece v zapor. Po prepričanju sodišča mora v ozadju stati tudi naročnik, a ta naročila ni oddal z »bolšjaka«, temveč iz zapora.

Ne obžalovanje ne dolge in obsežne sklepne besede zagovornice Irene Ferme, ki je predlagala oprostilno sodbo, obtoženega Matevža Zajca niso rešili pred več kot desetletno zaporno kaznijo zaradi odvržene vojaške ročne bombe M52 15. septembra lani na dvorišče stanovanjske hiše upokojene vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve Jožice Boljte Brus.

Petčlanski sodni senat, ki mu je predsedovala ljubljanska okrožna sodnica Dejana Fekonja, tako kot nekdanja tožilka, njegovega obžalovanja in opravičila nista štela za iskrena. Hkrati mu senat ni verjel, da je hotel Boljte Brusovo samo prestrašiti, ne pa poskušati ubiti, in da je vse to storil le zato, ker mu je naročnik, neki Mile z boljšaka, obljubil službo.

Na koncu je tako padla odločitev, da bo moral zaradi poskusa uboja za sedem let, za povzročitev splošne nevarnosti za tri leta in za hrambo prepovedanih bomb za pol leta v zapor, enotna kazen pa je deset let in tri mesece zapora.

Zajc, ki ves čas sojenja krivde za očitana mu kazniva dejanja ni priznal, je, ko je še sam dobil besedo, za nekaj sekund krivdo za kazniva dejanja priznal, a je po opozorilu zagovornice hitro ugotovil, da je naredil napako. »Ne morem priznati tega, česar nisem storil,« se je popravil, Fermetova pa je zaplet pred sodiščem pojasnjevala, da je hotel povedati le, da prizna, da je vrgel bombo, ne pa poskusa uboja.

Pozabljivost ga je stala prostosti

Po vsej verjetnosti Zajca včeraj na sodišču sploh ne bi gledali, če ne bi bil tako pozabljiv in amaterski, kot se je izrazila sodnica Fekonja. Poleg odvržene bombe je bila v bližini kraja dogodka najdena še ena neeksplodirana ročna bomba, o kateri je Zajc trdil, da jo je najprej hotel vreči, a jo je nato v paniki vrgel v travo, ker mu ni delovala zanesljivo.

A po prepričanju sodišča ni bilo res tako. »Bombo ste pozabili. Če je ne bi, storilca nikoli ne bi izsledili,« je povedala Fekonja, ki je tudi menila, da je bil, čeprav sam trdi nasprotno, dobro poučen tudi o tem, kako bombo aktivirati. O trditvah, da mu je domnevni naročnik Mile dejal, da so to otroške bombe, in da je ob poku pričakoval učinek manjše petarde, je dejala, da so smešne, saj vsak ve, kaj je bomba in kakšne posledice ima. »Ni mogla imeti učinka petarde in ni bila otroška bomba. Potem bi za novo leto metali bombe, in ne petarde,« je dodala.

Seveda sodišče ni moglo mimo skrivnostnega Mileta, ki naj bi celotno zadevo zakuhal. Čeprav še danes, kot je pojasnila sodnica, ostaja nedokazano, da sploh obstaja, je policija na bolšjem trgu opravila razgovore in prišla do Mileta A., ki pa ga nista prepoznala ne obtoženi in ne tožilka, tudi on ni prepoznal Zajca.

»Ni dokazano, da bi imel zamere do Jožice Boljte Brus, zato obstaja precejšen dvom, da bi bil on ta oseba,« je povedala sodnica, ki je prepričana, da pravi naročnik prihaja iz zapora. Eden od zapornikov, ki zaradi uspešnega preteklega dela Boljte Brusove do nje očitno čuti zamero, je moral Zajcu natančno razložiti, kdo je cilj napada, kar pomeni tudi, da ni resničen zagovor obtoženega, da nekdanje tožilke sploh ni poznal. Do takšnega sklepa je sodišče prišlo tudi zato, ker je Zajc bombo odvrgel le tri dni po tem, ko se je po 11-mesečni zaporni kazni vrnil na prostost.

Plačati mora še 38.000 evrov odškodnine

Sodišče je glede vprašanja, ali bi tistega večera (napad se je zgodil okoli 22.30) Zajc v vetrolovu, kjer je stala nekdanja tožilka, to lahko videl oziroma ali je resničen njegov zagovor, da jo je hotel le prestrašiti, ugotovilo, da je Zajc takrat stal ob žičnati ograji, in ne ob kovinskih drsnih vratih, ter da je bila bomba vržena v smeri, kjer je bila Boljte Brusova.

Glede na to, kje je gorela luč, ni izključeno, da jo je lahko videl. »Če bi jo hoteli prestrašiti, bi bombo odvrgli v drugo smer,« je menila in dodala, da je bomba eksplodirala le 8,6 metra od vetrolova. »Če bi delci prileteli v vetrolov, bi jo lahko smrtno ranili,« je še povedala sodnica in dodala, da je le srečno naključje, da delci bombe niso poleteli proti nekdanji tožilki.

Fekonja je sklenila, da želijo z izrečeno kaznijo poslati tudi širše sporočilo tistim, »ki bi jim kaj takega padlo na pamet«, saj sodišče ne sprejema maščevanja ljudem, povezanim s pravosodjem: od policistov, ki preiskujejo kazniva dejanja, do tožilcev, ki jih preganjajo, in sodnikov, ki sodijo, pa do medijev, ki o teh zadevah poročajo. Zajc bo moral, če bo sodba postala tudi pravnomočna, nekdanji tožilki, njenemu možu in njunima sinovoma vsakemu plačati po 8000 evrov za pretrpljen strah po napadu, poleg tega pa še 5341 evrov Boljte Brusovi in 239 evrov njenemu možu za materialno škodo.