Objava honorarjev: Setnikar Cankarjeva po pritožbi dobila spor proti KPK

Vrhovno sodišče ugotavlja, da ji je komisija z objavo na Supervizorju kratila ustavno pravico do varstva osebnih podatkov.

Objavljeno
27. junij 2017 17.09
Iva Ropac
Iva Ropac

Ljubljana – Vrhovno sodišče je pritrdilo nekdanji ministrici Stanki Setnikar Cankar, da ji je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) z objavo honorarjev na Supervizorju marca 2015 kratila ustavno pravico do varstva osebnih podatkov. Komisija namreč ni imela pravne podlage za obdelavo in objavo osebnih podatkov v spletni aplikaciji v obliki in z vsebino, kot je to storila.

Upravno sodišče je pred poldrugim letom zavrnilo tožbo, v kateri je nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport, nekdanja dekanja fakultete za upravo in profesorica Stanka Setnikar Cankar od protikorupcijske komisije zahtevala, da s Supervizorja odstrani podatke o njenih prihodkih po avtorskih in podjemnih pogodbah. Iz teh objav namreč izhaja, da je od leta 2003 do 2015 poleg redne plače dobila še 636.000 evrov izplačil po avtorskih in podjemnih pogodbah, od tega slabih 542.000 od njene matične fakultete. Že drugi dan po objavi podatkov je Setnikar Cankarjeva, ki se je znašla na drugem mestu seznama prejemnikov visokih honorarjev, odstopila z ministrskega stolčka.

Prepričana, da so ji bile z objavo podatkov o honorarjih kratene ustavne pravice, je KPK v tožbi očitala, da za razkrivanje osebnih podatkov v Supervizorju nima pravne podlage, da ji ni dala možnosti podati svojega mnenja, navesti dejstva in dokaze ter da je objava podatkov vplivala na njen ugled in dostojanstvo.

Upravno sodišče tožbo zavrnilo

Prek odvetnice Nataše Pirc Musar je sprožila upravni spor, a je upravno sodišče njene očitke zavrnilo, saj se je postavilo na stališče, da ima KPK dovolj določno zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov. Setnikar Cankarjeva je bila v času objave podatkov ministrica, komisija je vodila postopek iz svoje pristojnosti. Nenazadnje je šlo v tem primeru le za osnovne, in ne za občutljive osebne podatke, javnost pa ima pravico biti obveščena o porabi javnih sredstev – tudi tistih, ki so bila izplačana kot dodatni honorarji, je med drugim ugotovilo upravno sodišče, Setnikar Cankarjeva pa je takšno odločitev uspešno izpodbila na vrhovnem sodišču.

Vrhovni sodniki poudarjajo, da je transparentnost delovanja države in porabe javnih sredstev upravičen in ustavno dopusten cilj, pri čemer zahteva po preprečevanju korupcije izhaja iz splošnega načela zakonitosti delovanja državnih organov in njihovih funkcionarjev kot enega izmed načel pravne države. Vendar so navedeni cilji omejeni z varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med drugim tudi z varstvom osebnih podatkov. Obdelavo slednjih, torej tudi njihovo objavo, mora za državne organe določiti zakon, s čimer se zagotavljata tudi pravilnost in oziroma resničnost samih podatkov.

Čeprav objavo osebnih podatkov pod določenimi pogoji omogoča tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), glede na ravnanje KPK ti pogoji niso bili izpolnjeni, prav tako ne pogoji, ki jih za to določa zakon o varstvu osebnih podatkov, menijo vrhovni sodniki. Objava osebnih podatkov Setnikar Cankarjeve na Supervizorju bi bila po njihovem mnenju skladna z ustavo le, če bi za to obstajala druga določna zakonska podlaga, ki pa je ni bilo.

Objavo osebnih podatkov ureja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v primeru, če je predhodno izveden (torej v celoti opravljen, ne pa morda le na splošno uveden) postopek suma korupcije v skladu s tem zakonom, a komisija niti ne zatrjuje, da je pri Setnikar Cankarjevi ali drugih sploh ugotovila kakšne kršitve. »Če pa je navedene podatke potrebovala za izvajanje drugih nalog iz njene pristojnosti, pa njihova javna objava tudi sicer s tem ni v nobeni razvidni vzročni zvezi, saj ni razvidno, zakaj bi komisija za preprečevanje korupcije svoje naloge opravljala bolje zato, ker so bili osebni podatki pritožnice (in drugih oseb) javno objavljeni,« pojasnjujejo odločitev na vrhovnem sodišču.

»Odločitev pričakovana«

»Odločitev vrhovnega sodišča pozdravljamo, seveda smo ves čas verjeli, da bo takšna,« pravi Pirc Musarjeva. Dodaja, da veljavni ZIntPK protikorupcijski komisiji ne daje pravnega temelja za javno spletno objavo osebnih podatkov, ne da bi pred tem vodila in zaključila postopka iz svoje pristojnosti proti konkretnemu posamezniku, na katerega se kasneje objavljeni osebni podatki nanašajo. »Vrhovno sodišče pravnega temelja za objavo osebnih podatkov na Supervizorju, zdaj Erarju, tudi ni našlo v določbah zakona o dostopu informacij javnega značaja, saj ima po tem zakonu pravni temelj za objavo določenih osebnih podatkov le UJP (uprava za javna plačila, op. a.).«

Ko poudarja odvetnica, so ves čas postopka zatrjevali, da državni organ sam sebi ne more podeljevati dodatnih pooblastil in nalog. »Vsekakor je še posebej skrb zbujajoče, da si je dodatne pristojnosti uzurpiral državni organ, kot je KPK, izrecno pooblaščen za nadzor nad nasprotji interesov in spodbujanje integritete. S samovoljno akcijo, podprto s tiskovno konferenco ob nadgradnji Supervizorja marca 2015, je bil storjen poseg v integriteto in zasebnost velikega števila posameznikov, katerih edina 'krivda' je bila, da so delali in bili za svoje delo transparentno plačani,« arbitrarnost ravnanja neodvisnega državnega organa KPK pa je vplivala tudi na sestavo vlade. »Težko je reči, kakšne bi morale biti posledice te sodbe za KPK oziroma njegovo vodstvo, našim strankam pa bomo vsekakor svetovali, naj uporabijo nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov.«

Pirc Musarjeva težko razume tudi odločitev Informacijske pooblaščenke, ki je ugotovila, da je KPK podatke od UJP pridobil nezakonito, njihova objava na Supervizorju pa naj bi bila zakonita (čeprav je temeljila ravno na obdelavi podatka o TRR posameznika). »Pričakujemo, da bo IP pričujočo sodbo kot novo dejstvo upošteval pri svojih nadaljnjih in morebitni obnovi že končanih postopkov,« dodaja.