Oprema ne pomaga, če je ne znamo uporabljati

V gore pozimi vedno v družbi, primerno opremljeni in v ustrezni kondiciji. Gorski reševalci letos posredovali v 481 primerih.

čet, 07.12.2017, 08:00

Cerklje na Gorenjskem – Letos so gorski reševalci našteli že 481 posredovanj, kot pravi načelnik Gorske reševalne zveze (GRSZ) Slovenije Igor Potočnik, pa upajo, da do konca leta ne bodo presegli 500 posredovanj. Obiskovalce gora opozarjajo, da se je za obisk gora pozimi treba še posebej dobro pripraviti.

V gorah je za zdaj zapadlo do meter snega, ta je bil sprva precej suh in se je šele v zadnjih dneh ob otoplitvi začel sesedati, je dejal Matjaž Šerkezi, inštruktor GRZS in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS). S tem bo nastala dobra podlaga za nove snežne padavine, je dodal.

Kot pravi Igor Potočnik, so razmere v gorah času primerne, čeprav je sneg letos kar hitro pobelil gore in hribe. Spremenjene razmere v gorah pozimi terjajo drugačno ravnanje kot poleti. V hribe se nikoli ne odpravljamo sami, ampak v družbi, je dejal in poudaril, da če se kaj zgodi, je tovariška pomoč najhitrejša in najboljša. Reševalci namreč do ponesrečenca pridejo z zamikom, lahko šele po nekaj urah in je takrat lahko že prepozno.

Ko se odpravljamo v gore, je treba poznati teren, da na primer vemo, kje so plazovita območja. Potočnik je poudaril, da je pred uporabo treba preveriti, ali se opremo da uporabljati in ali ni morebiti poškodovana. In kot je izpostavil Klemen Volontar, inštruktor GRZS in predsednik Komisije za reševanje iz plazov pri GRZS, se je treba pred obiskom gora vedno prepričati, ali oprema pravilno deluje. Če planinca zasuje plaz, ima namreč ta praviloma od 15 do 18 minut časa, da ga najdejo in da lahko preživi. Zato priporoča uporabo lavinske žolne.

Spremljati vremensko napoved

Pred obiskom gora je treba spremljati vremensko napoved. Če zapade nov sneg, Potočnik obisk gora odsvetuje in pravi, da je v takem primeru treba obisk gora zamakniti za nekaj dni, da se novozapadli sneg sprime s podlago in da se nevarnost plazov vsaj nekoliko zmanjša.

Zadnjih nekaj tednov gorski reševalci niso našteli veliko posredovanj, Potočnik pa pričakuje, da se bo obisk gora do konca leta povečeval. »Mi smo pripravljeni in pričakujemo, da bo do konca leta še nekaj posredovanj v snegu, morda bodo tudi kakšni plazovi,« je dejal Potočnik. Opozoril je še, da so letos posredovali tudi, ko so planinci omagali in niso poznali terena, a so jih na pomoč poklicali, ko so bili od planinske koče oddaljeni le nekaj sto metrov. Tako niso šli do koče, niso se odpočili in niso dobili tekočine, ampak so le poklicali reševalce. Ob tem opaža, da se je v primerjavi s številom posredovanj izpred šest ali sedem let to povečalo za več kot sto.

Kot je dejal Mitja Šorn, predsednik Zveze gorskih vodnikov Slovenije, sama oprema za gibanje v gorah pozimi ne pomaga veliko, če je ne znamo uporabljati. Prav tako je pomembno, kakšno opremo izberemo za posamezne ture, saj se gorniški cepini razlikujejo od plezalnih cepinov, prav tako vsake dereze niso primerne za obisk visokogorja in je treba pravilno izbrati opremo. S cepinom si planinec pomaga pri vzponu in pri spustu ter ob zdrsu. Ob zdrsu je treba znati pravilno odreagirati, kar je treba storiti hitro, saj hitrost drsenja po bregu navzdol hitro narašča.

Ker so planinske koče pozimi zaprte in so dnevi krajši, je treba obisk gora še posebej skrbno načrtovati in se opremiti z opremo za gibanje v gorah pozimi. V planinskem nahrbtniku ne sme manjkati čelna svetilka, oprema za prvo pomoč, dovolj tekočine, kapa, rokavice, čelada, cepin in dereze, suha oblačila (z visoko izolacijskimi lastnostmi), pa tudi lavinski trojček (lopata, lavinska žolna, lavinska sonda), krplje, turne smuči, lahko tudi plezalni pas in vrv. Kot opozarja Šerkezi, je treba paziti, da se zaradi druge rabe ne izrabi baterija mobilnega telefona, da bo lahko deloval, ko je treba poklicati na pomoč.

Prijavi sovražni govor