Petrovičeva usoda zdaj v rokah sodišča

Kmalu bo znan izid tožbe policijskega sindikalista Zorana Petroviča proti državi zaradi odpovedi zaposlitve.

Objavljeno
13. marec 2017 15.54
Simona Fajfar
Simona Fajfar
Ljubljana − Na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču je sodnica Tanja Pustovrh Pirnat končala glavno obravnavo v zadevi, kjer Zoran Petrovič, predsednik Sindikata policistov Slovenije, toži nekdanjega delodajalca, ministrstvo za notranje zadeve oziroma državo Slovenijo zaradi izredne odpovedi o zaposlitvi.

Zoran Petrovič je eden od petih policistov, ki so bili odpuščeni aprila lani zaradi afere Koprivnikar. Gre za dogodke iz novembra 2015, ko so se policisti v zaprti skupini facebooka dogovarjali o načrtovanem alkotestu za ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Ta je bil takrat, v času policijske stavke, pogajalec. V javnosti pa je kasneje zakrožilo anonimno pismo s posnetki dopisovanj na facebooku.

Kaj se je v resnici dogajalo v tej zaprti skupini oziroma kakšna je bila vsebina dogovarjanj, je razložil Andrej Jug, policist s specializiranega državnega tožilstva, ki je na podlagi sodne odredbe odpotoval v ZDA in pod nadzorom FBI opravil vpogled v zahtevane podatke. Glede na odredbo je preveril podatke o dopisovanju v zaprti skupini 28. in 29. novembra 2015, in sicer le tisto, kar je bilo povezano z ministrom Koprivnikarjem. V skupini je bilo domnevno 15 članov, za katere so vedeli, vpogled pa je razkril, da je bilo v skupini 26 članov, je pojasnil Jug.

Podatki, ki jih je lahko preverjal, so bili v 15 .pdf formatih, ki ustrezajo 15 članom, vendar je bilo 12 profilov praznih, dva pa sta bila delno izbrisana, zadnji pa je imel celotno korenspodenco, ki je na določenih mestih ustrezala obema delno izbrisanima profiloma. Neizbrisan oziroma cel profil Staneta Kozarja je obsegal okoli tisoč strani nepreglednega in obširnega teksta, ki pa je po tem, ko so izbrisali podatke, ki so se ponavljali − kot na primer prejemniki −, nastal zaznamek, ki je vsebinsko enak posnetkom dopisovanj, ki so pricurljala v javnost. V dokumentu profila Vojka Marguča pa so našli tudi dopisovanje, s katerim se je nekomu zunaj skupine pohvalil, da je bil iniciator policijske kontrole nad ministrom.

Bil je med prejemniki pošte

Boris Kanduti
, odvetnik Zorana Petroviča, je hotel vedeti, ali je iz dopisovanja mogoče razbrati, ali je njegova stranka vedela za načrtovano akcijo. Andrej Jug je jasno odgovoril, da ni mogoče povedati, ali je prebral pogovor, ampak le, da je bil med prejemniki pošte.

Druga priča, policist Gregor Novak, ki je pooblaščenec generalnega direktorja policije za stike s sindikati, pa je povedal, da so v letih 2015 in 2016 seveda imeli konflikte s sindikati, kar pa je del socialnega dialoga, ki se kasneje spremeni v kompromis. Vendar je v času, ko sta sindikata pozivala 3000 policistov, naj ne pridejo v službo zaradi dopustov, Petroviča jasno opozoril, da mu lahko zaradi takšnih pozivov zagrozijo s kazenskim pregonom. Takšne zahteve so namreč v nasprotju z zakonom, če je ogrožen varnostni sistem. Novak je tudi slišal za govorice o policijski akciji proti Koprivnikarju, vendar se ni spomnil, od koga in kje. Vsekakor pa bi bilo, je dejal Petroviču, drugače, če bi ga ta v preteklosti večkrat poslušal.

Sodnica Tanja Pustovrh Pirnat je potem glavno obravnavo zaključila, čeprav je tožeča stran zahtevala zaslišanje računalniškega oziroma informacijskega strokovnjaka, ki bi lahko povedal, ali je morda kdo vdrl v zaprto skupino. Še pred zaslišanjem obeh prič sta Kanduti in Petrovič večkrat ponovila, da je iz zapisov, ki jih je pridobilo specializirano državno tožilstvo, videti, da je ta skupina imela 26 članov, med njimi pa naj bi bil tudi Robert Mravljak, sicer zaposlen v službi generalnega direktorja policije. Toda Mravljaka, je opozoril Petrovič, so iz zaprte skupine facebooka izbrisali 8. oktobra 2015 in ga po zapisih, shranjenih v Kozarjevem profilu, v skupini po tistem datumu ni več.

Anonimka nastala v vodstvu policije?

Zato sta Petrovič in njegov odvetnik zagovarjala trditev, da je Mravljak vdrl v zaprto skupino, potem pa vodstvu policije posredoval informacije o dogovarjanju oziroma pisanju članov skupine. V vodstvu policije pa naj bi tudi sami spisali anonimko oziroma pismo tako imenovanega Jeznega policista, ki je trdil, da so Koprivnikarja ustavili in mu dali alkotest po Petrovičevih navodilih. Zato, menita Petrovič in njegov zagovornik, je bil tudi postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nezakonit.

Kako se bo odločil sodni senat, bo znano v mesecu dni. Vendar je Zoran Petrovič po koncu glavne obravnave dejal, da ni optimist, saj bo odločitev verjetno povezana z drugima dvema tožbama iz primera Koprivnikar. Policista Vojko Marguč in Miha Sakač nista uspela v tožbi proti MNZ oziroma državi zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja. »Toda če se bo sodišče odločalo vsebinsko, potem odpoved ne bi smela vzdržati,« je še rekel Petrovič.