Pogojno zaporno kazen potrdili vrhovni sodniki

Gordani Kalan Živčec po zavrnitvi zahteve za varstvo zakonitosti ostaja obsodba zaradi zlorabe položaja.

Objavljeno
01. februar 2016 09.45
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Čeprav je Gordana Kalan Živčec najbrž pričakovala, da bodo vrhovni sodniki razveljavili obsodilno sodbo, so njeno zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnili. Sodba, po kateri je nekdanja v. d. direktorice Zdravstvenega doma Izola (ZD) pravnomočno obsojena na desetmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let zaradi zlorabe položaja, je tako obstala.

Sodišče je Kalan Živčečevo (zdaj je zaposlena v postojnskem zdravstvenem domu) pravnomočno spoznalo za krivo, ker je denar javnega zavoda upravljala na način, ki ga zakon ne dovoljuje, sodba pa je zdaj prestala še sito vrhovnega sodišča. Pri vodenju gospodarske dejavnosti je tako po prepričanju okrajnega, višjega in vrhovnega sodišča zlorabila položaj, da bi nekomu drugemu omogočila korist, pri tem pa zastavila javni denar, čeprav tega ne bi smela.

Nepremoženjska korist

Kalan Živčečeva je kot v. d. direktorice ZD Izola (v tistem času je bila tudi predsednica zdravniške zbornice) 10. in 13. septembra 2010 v imenu ZD Izola sklenila depozitno pogodbo s Poštno banko Slovenije (PBS) in nato še kreditno tripartitno pogodbo z družbo Mabra inženiring (ki je gradila sedanje prostore zdravniške zbornice). V nasprotju s pogodbo o poslovodenju in pravnimi akti je iz sredstev ZD na račun kreditodajalca PBS nakazala depozit v znesku 150.000 evrov kot zavarovanje za poravnavo obveznosti po kreditni pogodbi, na podlagi katere je Mabra inženiring pri PBS najela posojilo, ki ga je potrebovala za poplačilo dolgov, ker je bila v času transakcije že insolventna.

Kalan Živčečeva je zatrjevala, da je bila v zmoti glede protipravnosti svojega ravnanja, saj je že njen predhodnik plemenitil sredstva ZD s posojanjem denarja pravnim osebam zasebnega prava, sama pa denarja ni posodila, temveč je na njem ustanovila zastavno pravico, hkrati pa od Mabre izposlovala veliko boljše, hipotekarno zavarovanje, kot ga je za posojanje denarja zahteval njen predhodnik, ki se je zadovoljil z menicami. A da posel med ZD in Mabro inženiringom ni bil skladen z zakonodajo, je aprila 2011 ugotovila komisija ministrstva za zdravje, ki je opravila izredni upravni nadzor v zdravstvenem domu, protikorupcijska komisija pa je v načelnem mnenju zapisala, da posel ustreza definiciji korupcije.

Ljubljansko okrajno sodišče je Kalan Živčečevo januarja pred dvema letoma obsodilo na pogojno zaporno kazen, takšno odločitev pa je februarja lani potrdilo višje sodišče, ki je med drugim zavrnilo njene pritožbene navedbe, da v opisu kaznivega dejanja zakonski znak nepremoženjske koristi ni konkretiziran.

Višje sodišče je pojasnilo, da nepremoženjska škoda pomeni različne ugodnosti, ki jih storilec pridobi zase ali za koga drugega, a ne pomenijo neposredne premoženjske koristi, v konkretnem primeru pa je nepremoženjska korist opredeljena že z ustanovitvijo zastavne pravice v kreditnem poslu, ne da bi obstajala pravnoposlovna podlaga med ZD Izola in družbo Mabra inženiring, ki bi to upravičevala. Posledica ustanovitve zastavne pravice na deponiranem znesku je bila pridobitev kredita družbe Mabra pri PBS. S takšno razlago nepremoženjske škode se je strinjalo vrhovno sodišče, zato je zavrnilo pritožbene navedbe o kršitvi kazenskega zakona, ki jih je v imenu Kalan Živčečeve uveljavljala Odvetniška družba Matoz.

ZD je imel korist, vendar ...

Obramba je poskušala kršitev kazenskega zakonika uveljaviti tudi s trditvijo, da je imel ZD zaradi spornega posla korist, zato ni mogoče govoriti o poslovni nezvestobi in naklepnem zanemarjanju koristi svoje organizacije.

A vrhovni sodniki pojasnjujejo, da bi bilo to z vidika obstoja kaznivega dejanja pravno relevantno le, če bi se Kalan Živčečevi očitalo, da je kaznivo dejanje storila v škodo ZD. A ker opis dejanja v prvostopenjski sodbi tega očitka ne vsebuje, to dejstvo za obstoj obravnavanega kaznivega dejanja ni pomembno. »Ne glede na siceršnje (koristne) učinke pravnega posla, ki je bil sklenjen z zlorabo položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, je kaznivo dejanje podano, če se storilcu dokaže, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti svoj položaj zlorabil z namenom drugemu pridobiti premoženjsko korist, korist, ki je pri tem morebiti nastala eni izmed strank pravnega posla, pa protipravnosti očitanega kaznivega dejanja ne more izključiti,« še sklepajo vrhovni sodniki.