Tiskane izdaje
Novica o razkritju avstrijsko-slovenske naveze ponarejevalcev del Pabla Picassa, Gustava Klimta, Clauda Moneta, Vasilija Kandinskega in drugih klasikov evropske umetnosti je izjemna. Najprej zato, ker Slovenijo, državo s samosvojim, izoliranim umetnostnim trgom, umešča v okolje velikopoteznih mednarodnih goljufov, ki poskušajo s ponaredki iztržiti milijone. Tovrstnih novic ne manjka; letos je mednarodni trg umetnin pretreslo predvsem razkrinkanje ponaredkov, ki so prepričali celo avkcijsko hišo Sotheby's in londonsko Narodno galerijo, izvirajo pa iz lasti Italijana Giuliana Ruffinija.
Drugič pa je izjemna zato, ker so novice, da ponarejanju umetnin v Sloveniji sledi kazenski pregon, prava redkost. Pogovor s tukajšnjimi galeristi, sodnimi cenilci in muzealci pusti občutek, da ostaja ponarejanje, ki je nedvomno prisotno, brez sodnih epilogov, skrito pod preprogo. O morebitnih ponaredkih se je govorilo ob lanski dražbi v Trstu, na kateri so v dražbeni hiši Stadion z deli slovenskih umetnikov iz zbirke poslovneža Vanje Lokarja obrnili skoraj milijon evrov, leta 2007 ob razstavi »novoodkritih del slovenske zgodovinske avantgarde« v ljubljanski Galeriji ISIS in še prej celo ob razstavi v Narodnem muzeju Slovenije, kjer je bila na ogled razstava del iz različnih zbirk, pretežno impresionistov. Ni šlo za projekt muzeja, temveč zunanjih organizatorjev, a je katalog krasil logotip tukajšnje osrednje nacionalke. Dvomi o pristnosti pa so ostali le dvomi.
Čeprav poznavalci o ponaredkih vedo marsikaj, sodnih epilogov ni. Opeharjeni kupci se raje oklepajo iluzije, da je umetnina, ki so jo odkupili, vendarle pristna, ali pa prevaro pogoltnejo. V času samostojne države je odmeval le en sodni epilog ponarejanja, in sicer primer postojnskega slikarja Marka Premrla z umetniškim imenom Marcel Valentini, ki je kariero tudi sicer gradil s povsem legalnim kopiranjem, denimo del francoskih impresionistov. A je sodišče spoznalo, da je prekoračil mejo zakona. Do pregona je prišlo le, ker se je znani poslovnež, zbiralec in kupec Valentinijevih ponaredkov Zvone Taljat – v našem prostoru izjemoma – odločil zanj. Valentini je sicer pred izrekom sodbe umrl, obsojena pa je bila njegova sodelavka, ki je ponaredke prodala.
