Pozabili na plačilo davka na dodano vrednost

Zemljišče so kupili za 40, prodali pa za 110 evrov za kvadratni meter.

Objavljeno
16. februar 2018 18.35
Simona Fajfar
Simona Fajfar

Ljubljana - Jurij Schollmayer, Drago Komar in Mario Bučan se na ljubljanskem okrožnem sodišču zagovarjajo zaradi obtožb davčne zatajitve in goljufije oziroma poskusa goljufije iz leta 2008. Tožilstvo jim očita, da so nameravali državo ogoljufati za več kot pol milijona evrov.

Na tokratni narok so bile vabljene štiri priče, vendar iz Kopra, Ormoža in Hrvaške niso prišle, tako da je sodišče zaslišalo le Dorijana Keržana, sodnega izvedenca, ki preiskuje rokopise. Že pred časom je pripravil analizo dveh podpisov Draga Komarja, ki je bil leta 2008 predstavnik družbe Auris. Sodni izvedenec je njegova podpisa na notarskem zapisu in na pogodbi premerjal s primerjalnima podpisoma in je tokrat svoje izvedensko mnenje dopolnil.

Vsaj eden od podpisov sporen

»Rokopis je možganska funkcija, funkcija motoričnega spomina, ponarejanje podpisa pa je način, kako prevarati svoj motorični spomin. Zato je ponarejen podpis pisan počasneje, brez hitrostnih potez. Največkrat,« je razložil Keržan. Pri obeh podpisih, ki ju je preverjal, je ugotovil, da je eden od podpisov sporen, za drugi podpis pa ni mogel ne potrditi ne zavrniti, da ga je podpisala oseba primerjalnega podpisa.

Vsi trije obtoženi, meni tožilstvo, so vpleteni v zgodbo o kupovanju zemljišč na Jezercih pod Krvavcem. Tam naj bi Center Jezerca oziroma Jurij Schollmayer s partnerji nameraval postavili smučarski center s 500 apartmaji, kar bi bila naložba, vredna 50 milijonov evrov. Zato je leta 2008 v povezavi s podjetjem Mab invest - eden od predstavnikov podjetja je bil obtoženi Mario Bučan - kupoval zemljišča. Podjetje Mab invest, za katero je tožilstvo prepričano, da je bilo slamnato podjetje, je od lastnikov kupovalo zemljišča tudi po 40 evrov za kvadratnih meter. Schollmayer naj bi se v začetku dogovoril za nakupno ceno 110 evrov za kvadratni meter, kar je bilo sprejemljivo tudi njegovim ameriškim partnerjem, potem pa je bila cena zemljišč 120 evrov za kvadratni meter. Tožilstvo trdi, da je podjetje Mab invest kupovalo zemljišča in jih nato po trikratni ceni prodalo projektni družbi Center Jezerca.

Pod drobnogledom dacarjev

Menda naj bi se zapletlo zato, ker je podjetje Mab invest prenehalo objavljati podatke o poslovanju, kar je bil eden od razlogov, da ga je davčna uprava vzela pod drobnogled. Tožilstvo pa je spisalo obtožnico za Schollmayerja, Komarja in Bučana zaradi obtožb davčne zatajitve in goljufije oziroma poskusa goljufije zaradi neplačila davka na dodano vrednost. Skupna vrednost oškodovanja naj bi znašala 287.000 evrov, s tem, da je bilo 280.000 evrov vrnjenih zaradi hitrega ukrepanja davčne uprave. Tožilstvo meni, da so obtoženi nameravali oškodovati državno blagajno za 575.000 evrov.

Obtožbe o utaji davkov za Schollmayerja, ki je bil nekoč uvrščen tudi na Managerjevo lestvico najbogatejših Slovencev, niso prve. Leta 2012 je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen, da naj bi se kot direktor podjetja BeBe nameraval izogniti plačilu davkov in naj bi z neplačanimi davki državo oškodoval za dobrih 135.000 evrov. Sodišče ga je spoznalo za krivega in mu izreklo leto dni pogojnega zapora s triletno preizkusno dobo, poravnati bi moral tudi neplačane davke in 10.000 evrov stranske denarne kazni. Toda višji sodniki so sodbo razveljavili in ga oprostili krivde, saj naj ne bi šlo za utajo davčnih obveznosti, temveč za nestrokovno vodenje poslovnih knjig, zaradi česar so bili napačno izkazani računovodski izkazi in davčni obračun.

Novembra lani pa je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču oproščen obtožb, da naj bi med decembrom 1999 in septembrom 2000 zlorabil položaj in podjetju Big Bang Music povzročil veliko gospodarsko škodo. V tem primeru je obtožba Schollmayerju očitala oškodovanje podjetja v višini milijona (takratnih) mark oziroma okoli 500.000 evrov. Toda zaradi zastaranja je v obtožnici ostal le očitek o izgubljenem dobičku v višini vsega 1925 evrov oziroma je bil Jurij Schollmayer oproščen obtožb zaradi zastaranja celotnega primera. Dejanje je bilo storjeno leta 1999, zastaralni rok za zlorabo položaja pa je deset let.

Sojenje v primeru apartmajskega naselja pod Krvavcem se nadaljuje konec marca.