Pred motoristično sezono že petič priredili tečaj oživljanja

Ribnica – »Najpomembneje je, da so ljudje človeku, ki ne kaže znakov življenja, pripravljeni pomagati,« pravi Jure Rozman, inštruktor prve pomoči pri Rdečem križu Slovenije in sodelujoči na dnevu preventive, ki ga je v Dolenji vasi organiziral Motoristični klub Crknene podgane.

Motoristični klub Crknene podgane iz Dolenje vasi je ob letošnjem začetku motoristične sezone že peto leto zapored organiziral dan preventive. K sodelovanju so povabili policiste, reševalca, inštruktorja varne vožnje, pripravili so poligon za motoriste. »Naš namen je ozavestiti ljudi, da bi se varno vozili. In bi bilo manj mrtvih na cestah,« je razložil Vinko Rus, član Motorističnega kluba Crknene podgane. »Vsak tak preventivni dogodek, še tako majhen, bo morda nekomu pomagal,« se je strinjal tudi Marjan Cimprič, namestnik komandirja Policijske postaje Ribnica.

Dober odziv

In Crknene podgane so na dogodek privabile precej različnih ljudi, ne samo motoriste, ampak tudi mamice z vozički in starejše, ki so tja prišli po maši. Kajti odnos do motoristov se je v zadnjih nekaj desetletjih spremenil, se strinja tudi Brane Legan, inštruktor v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem: »Motoristi ne veljajo več za huligane, ampak so običajni ljudje, ki na motorju uživajo svoj prosti čas.« Vendar pa so motoristi zelo ranljivi udeleženci v prometu.

V naseljih še vedno prehitri

Zato, je razložil Legan, mora vsak motorist pred začetkom motoristične sezone poskrbeti za svoje motorno kolo, da je tehnično brezhibno. Zavedati pa se mora tudi svoje forme, ki mora biti čim boljša. Šele potem lahko računa, da bo vožnja varna. Obenem pa se mora zavedati, da je izredno ranljiv udeleženec v prometu in ne more preveč računati na druge, ampak predvsem nase. »Pomembno je, da motorist stalno prilagaja svojo vožnjo. Še vedno pa je največji problem vožnja v naseljih, kjer marsikateri motorist vozi prehitro. Zato apeliram: prilagodite oziroma zmanjšajte hitrost, prepoznajte vse udeležence v prometu, odzovite se na njihovo ravnanje in si tako zagotovite čim večjo stopnjo varnosti.«

Porazna statistika

Za nesreče – letos je umrlo že šest motoristov – so vzroki različni, od neprilagojene hitrosti do napačne strani in smeri vožnje. »Za zadnje je pogost razlog ta, da je motorist prehiter v ovinku in ga odnese na nasprotno vozišče oziroma ga odnese s ceste,« pravi Brane Legan. Ali pa motoristu ne uspe pravočasno videti drugega udeleženca, izsili prednost pred njim in nepravilno prehiteva. »Motorist je izredno slabo viden, je ozka silhueta, čeprav je čedalje več motoristov opremljenih z različnimi živobarvnimi oziroma odsevnimi dodatki in tudi prižgana kratka luč pripomore k boljši vidljivosti. Vendar pa tudi to ni zagotovilo, da ga bodo vsi videli,« pravi Legan in dodaja, da se je spremenilo razmišljanje, da je motor le za hitre vožnje: »Počasi vozi tisti, ki ima za to znanje.«

Če pa se že zgodi najhujše, in to ne samo na cesti, je pomembno, da so ljudje pripravljeni pomagati in se ne obrnejo stran. Pri tem je prvo pravilo, da do človeka, ki ne kaže znakov življenja, pristopimo varno, da torej najprej preverimo, da ni nevarnosti za nas. »Šele potem preverimo odzivnost poškodovanca in ga nežno stresemo, da vidimo, ali se bo odzval ali ne. Če ni odziven, preverimo, ali diha. To naredimo tako, da njegovo glavo zvrnemo nazaj – to naredimo z roko na čelu in z dvema prstoma pod brado – in s tem sprostimo dihalno pot. Prislonimo uho poleg ust in opazujemo prsni koš. Gledamo, poslušamo, čutimo,« pravi Rozman.

Kako ukrepati

Če človek ne diha oziroma če človek hlasta za zrakom, vendar pa se prsni koš ne dviga in gre za agonalno dihanje, pokličemo na telefonsko številko 112, pravi Jure Rozman: »Povejte, kdo ste, kje ste, kaj se je zgodilo, koliko je poškodovanih in kaj boste začeli delati. Potem začnete izvajati temeljne postopke oživljanja.«

Poškodovanca razgalimo, da pridemo do kože. Najdemo sredino prsnega koša tako, da damo eno roko med ključnici, drugo na spodnji rebrni lok, in tam, kjer prideta palca skupaj, je mesto masaže. »Tja damo peto dlani, drugo roko damo čez, stegnemo komolce pod kotom 90 stopinj nad poškodovancem in pritisnemo, da se pri odrasli osebi prsni koš stisne za pet do šest centimetrov,« je razložil in pokazal Jure Rozman. Pravilne masaže potekajo s hitrostjo od 100 do 120 pritiskov na minuto. Tudi če rebra pokajo, masiramo dalje, ker če nehamo, poškodovanec zagotovo ne bo preživel. »Nadaljujemo, ne smemo se ustrašiti. Masiramo dalje,« pravi Rozman.

Poiščite defibrilator

Na telefonski številki 112 nam tudi povedo, kje je najbližji defibrilator. »Če smo sami, poškodovanca ne zapuščamo, če pa nas je več, lahko nekoga pošljemo, da gre po defibrilator. Mi medtem izvajamo masažo,« razloži sogovornik. Ko nam prinesejo defibrilator, ga tista druga oseba odpre in vključi – oziroma se vključi sam – in na pacienta namesti elektrode. Eno elektrodo namestimo pod desno ključnico, drugo nad levi bok, tako da je srce vmes. »Mi v tem času masiramo pacienta naprej, ne prekinjamo masaže,« je razložil Rozman med prikazom.

Ko so elektrode nameščene, začne defibrilator sam analizirati poškodovanca. Takrat se ne sme nihče dotikati poškodovanca, da ne bi zmotili dela defibrilatorja, ki potem pove, ali je električni sunek priporočen ali ne. »Če je sunek priporočen, damo prst poleg rdečega gumba in rečemo 'Vsi stran, jaz stran', in ko začne rdeči gumb utripati, pritisnemo,« pove reševalec in doda, da se takrat nihče ne dotika ponesrečenega. Postopek nadaljujemo …

Ključnih je pet minut

Še vedno velja razmerje 30 masaž srca in dva vpiha. »Če ima kdorkoli pomisleke glede vpihov, jih lahko opusti, saj je pomembnejša masaža srca,« pravi Rozman in pojasni, da je masaža tista, ki kupuje čas. Z masažo srca prihaja kisik v možgane, ki začnejo ob zastoju srca odmirati v štirih do petih minutah. Po desetih minutah je človek možgansko mrtev. »Štiri do pet minut je ključnih,« pravi Rozman.