Preventiva, nadzor in predvsem premik v glavi

Ljubljana – Ko so v državi bolj ali manj vsi statistični kazalniki še vedno obrnjeni navzdol, je spodbudna novica, da so se razmere na vsaj enem pomembnem področju izboljšale. Minulo leto je bilo na področju cestnega prometa eno najvarnejših v zadnjih 50 letih. A vzrokov za pretirano veselje še ni.

Slovenske ceste so bile lani usodne za 108 udeležencev (podatki še niso povsem dokončni, a se bistveno ne bodo spremenili), leto prej pa jih je umrlo 125. S stališča hudo poškodovanih so bile razmere nekoliko slabše, a na splošno je bilo lani manj tistih prometnih nesreč, kjer se je krivila le pločevina, kot tistih, kjer se je najmanj eden od udeležencev poškodoval.

Cilj so celo presegli

Igor Velov, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa RS, je poudaril, da so pri številu smrtnih žrtev celo presegli postavljeni cilj, ki je po nacionalnem programu določen za leto 2014. »Pravzaprav se je uresničil cilj, ki smo ga imeli za leto 2016,« je poudaril. Agencija skupaj z drugimi državnimi in nevladnimi organizacijami skrbi predvsem za preventivne aktivnosti, ki so po oceni Velova pozitivno pripomogle k izboljšanju varnosti. Je pa Velov pred časom v pogovoru za Delo opozoril, da se sredstva za preventivo vse bolj krčijo, kar upravičeno vzbuja bojazen, da se lahko pozitivni kazalniki spet obrnejo navzdol.

Že nekaj časa se tudi govori, da bi z zakonom »prisilili« zavarovalnice, da bi del sredstev iz avtomobilskih zavarovanj namenili preventivi. Velov ne skriva, da bi se mu to zdel koristen in pošten korak. »Škoda zaradi prometnih nesreč je ogromna, in če bi zavarovalnice del sredstev namenile preventivi, bi to posledično zmanjšalo število nesreč, zavarovalnice pa bi imele manj stroškov z izplačilom škod zavarovancem.«

Poleg preventive je pomembno vlogo na področju varnosti cestnega prometa odigral tudi policijski nadzor, je prepričan Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi. Zanikal je večkrat slišane očitke, da policisti nadzor opravljajo, denimo merijo hitrost, tam, kjer najlaže zapolnijo proračun. »Kakšnih 70 odstotkov ukrepov je usmerjenih na odseke, kjer je največ prometnih nesreč, 30 odstotkov pa tam, kjer si občani želijo oziroma zaznamo povečano število kršitev cestnoprometnih predpisov,« je zatrdil.

Manj mrtvih med pešci, kolesarji in motoristi

Črna statistika se je lani izboljšala predvsem zaradi najšibkejših udeležencev v cestnem prometu. V primerjavi z letom 2013 je umrlo šest pešcev manj ter po trije kolesarji in motoristi manj. Umrl pa je en voznik osebnega avtomobila več, prav tako je bilo predlani 17 mrtvih sopotnikov, lani pa 21.

Kapun je spodbudnejše rezultate glede smrtnih žrtev poleg prej omenjene preventive in nadzora pripisal tudi vse varnejšim vozilom in vse naprednejši medicini, dejavnikov pa je mnogo. »Pred več leti novinarske konference s področja prometne varnosti niso bile tako obiskane, svoje zato gotovo doda tudi poročanje medijev. Vse to prinese premik v glavah.« Doseči drugačno miselnost ljudi, ki se zavedajo, kako nevarno je lahko neupoštevanje predpisov, je precej težko, predvsem pa traja dlje časa. Prvi mož med prometniki je zato sklenil: »Vzgoja od vrtca naprej je za varnejšo udeležbo na cestah še kako pomembna.«

Slabe ceste, varnostni pas, alkohol, hitrost

Nobena skrivnost ni, da je precej cestnih odsekov v Sloveniji v izjemno slabem stanju, kar najbrž ni dobra popotnica, če želimo pozitiven trend z manj tragičnimi zgodbami nadaljevati v prihodnjih letih. V nacionalnem programu piše, da bi do leta 2022 število umrlih zmanjšali na 70 ali manj. Slabe ceste so gotovo veliko tveganje za prometne nesreče, presenetljivo pa je, da je lani na regionalnih cestah, ki so najslabše oziroma najbolj poškodovane, število smrtnih žrtev najbolj zmanjšalo.

Po besedah Kapuna je skrb vzbujajoče tudi to, da voznikom in sopotnikom še zdaj ni prišlo v kri, da varnostni pas resnično lahko reši življenje, saj lani 20 odstotkov udeležencev v prometnih nesrečah ni bilo pripetih, kar je sicer precej bolje kot leto prej.

Razlika v primerjavi s prejšnjimi leti je tudi pri alkoholiziranih povzročiteljih prometnih nesreč, saj je teh manj, še vedno pa je kakšnih deset odstotkov povzročiteljev pod vplivom alkohola. Policija bo zato z vozniki pod vsemi vrstami prepovedanih substanc še naprej »v vojni«.

Ker je še vedno najpogostejši vzrok za hude prometne nesreče prehitra vožnja, je pričakovati, da bodo radarji vseh vrst še naprej bedeli nad vozniki s pretežko nogo.