Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko je preiskava zaradi domnevno spornih delniških poslov izpred desetih let, v katerih je Nadškofija Maribor čez noč zaslužila 1,3 milijona evrov na račun drugih podjetij, trenutno zastala zaradi čakanja na odločitev o nekaterih dokaznih predlogih obrambe, se je zataknilo tudi v preiskavi domnevne zlorabe notranjih informacij pri prevzemu celjskega Etola.
Potem ko je sodišče v primeru Etola uvedlo preiskavo zoper tri fizične in dve pravni osebi, je zagovornik enega od obdolženih namreč predlagal, naj jo prekine do odločitve ustavnega sodišča v drugem podobnem primeru. Preiskovalna sodnica je predlog zavrnila, zagovornik se je pritožil, o njegovi pritožbi pa zdaj odloča zunajobravnavni senat.
Kaznivo dejanje ali prekršek?
Po kazenski ovadbi agencije za trg vrednostnih papirjev je ljubljansko tožilstvo zahtevalo uvedbo preiskave zoper NFD Holding in takratnega predsednika uprave Staneta Valanta, nekdanjega direktorja družbe CBH Zdenka Podlesnika, koroškega podjetnika Zorana Planinšca in njegovo družbo Energo Denus ter zoper odvetnika Srečka Jadka, ki ga je menda kot pravno pomoč pri poslu predlagal Valant. Slednji naj bi se kot predstavnik največjega delničarja Etola pogajal z Izraelci o prodaji podjetja skupaj s Podlesnikom, tako da je dvojica domnevno bistveno prej kot drugi udeleženci kapitalskega trga vedela, po kakšni ceni bo izveden prevzem. Planinšec, Podlesnik in Valant, ki je bil v tistem času tudi predsednik nadzornega sveta Etola, so namreč prek družbe Energo Denus kupovali delnice Etola, čeprav naj bi že vedeli, da bo izraelski Frutarom Switzerland, ki je nato prevzel Etol, februarja 2012 objavil prevzemno ponudbo in zanje ponudil še enkrat višjo ceno od borzne.
Po tožilskih očitkih je Valant, ki je bil seznanjen z namero Izraelcev, da pridobijo kontrolni delež v Etolu po 130 do 140 evrov za delnico (takrat so stale dobrih 70 evrov), tujcem ponudil pomoč pri pridobitvi preostalih delnic, informacijo o nameravanem prevzemu je sporočil Podlesniku, ta pa Planinšcu. Ta dva sta nato od drugih lastnikov kupila dobrih 56.000 delnic po 120 do 140 evrov, nato jih je Planinšec prodal Izraelcem po 133 evrov. Energo Denus naj bi tako pridobil za okrog 300.000 evrov koristi.
Valant je očitke o nepreglednosti ali nezakonitosti pri prodaji delnic družbe Etol že večkrat javno zanikal.
Preiskovalna sodnica je po zaslišanju obdolženih 24. aprila lani uvedla preiskavo za vse, razen za Jadka, zunajobravnavni senat ji je pritrdil in 26. oktobra tožilsko zahtevo za preiskavo Jadka zavrnil, prav tako je zavrnil vse pritožbe zagovornikov zoper sklep o uvedbi preiskave, pojasnjujejo na sodišču. »Sklep o uvedbi preiskave je torej pravnomočen.«
A je zadevo konec novembra upočasnil Podlesnikov zagovornik, ki je predlagal, naj sodišče postopek prekine do odločitve ustavnega sodišča v drugem podobnem primeru. Preiskovalna sodnica je predlog zavrnila kot neutemeljen, po zagovornikovi pritožbi pa je spis zdaj na zunajobravnavnem senatu, še dodajajo na sodišču.
Primer, na katerega se sklicuje obramba, je postopek proti Marku Kryžanowskemu, nekdanjemu prvemu možu Petrola, obtoženemu, da je pri nakupu sto delnic Petrola zlorabil notranjo informacijo. Potem ko je višje sodišče razveljavilo oprostilno sodbo okrajnega, je bil v ponovljenem postopku januarja lani obsojen na pogojno kazen. Nato je višje sodišče pritrdilo obrambi, da je člen kazenskega zakonika, na podlagi katerega je bil Kryžanowski nepravnomočno obsojen, neustaven, in sicer je v nasprotju s tremi členi ustave. Kazenski zakonik namreč določa, da je zloraba notranjih informacij kaznivo dejanje, medtem ko po zakonu o trgu finančnih instrumentov isto ravnanje velja za prekršek. To z ustavnega vidika ni dopustno, saj sta zaradi nejasnih ločnic med kaznivim dejanjem in prekrškom mogoča dva različna postopka, prav tako različno sankcioniranje in s tem arbitrarnost organov pregona. Ustavno sodišče o zadevi še ni odločilo, a bo njegova odločitev nedvomno vplivala tudi na nadaljevanje postopka v primeru Etola.
Posli mariborske nadškofije
Sodna preiskava, ki jo je sodišče zaradi sporne preprodaje delnic Mladinske knjige Založbe v letih 2003 in 2004 uvedlo februarja 2014, pa že nekaj mesecev stoji. Poleg upokojenega nadškofa Franca Krambergerja in Valanta sta se v preiskavi znašla še nekdanji dolgoletni ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec in nekdanji prvi mož Etola Ivan Ferme. Kramberger naj bi v imenu nadškofije podpisal več pogodb o nakupu delnic Mladinske knjige Založbe in še isti dan pogodbe o njihovi prodaji po občutno višji ceni. Delnice je prodajala Krekova družba, kupovala pa sta jih Etol in NFD. Posli so bili izpeljani tik pred začetkom uradnega prevzema holdinga Zvon ena. Kazniva dejanja naj bi bila storjena na škodo družb Etol in NFD; ti sta z delnicami, ki sta jih kupili od mariborske nadškofije, nato pa prodali naprej, ustvarili precejšnjo izgubo.
Potem ko je zunajrazpravni senat zavrnil ugovore obrambe, je postal sklep o uvedbi sodne preiskave pravnomočen, sodišče je zaslišalo številne priče, spis pa je od 29. decembra lani na zunajobravnavnem senatu, ker se preiskovalni sodnik ni strinjal z nekaterimi dokaznimi predlogi zagovornika enega od obdolženih, pojasnjujejo na sodišču.
