Prostore Lekarne Ljubljana uredili, a lekarnarji se niso vselili

Sodišče odloča o tožbi za dobrih 186.000 evrov med litijsko občinsko družbo SVC in Lekarno Ljubljana.
Objavljeno
12. februar 2017 18.59
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek

Ljubljana, Litija – Ker mirno reševanje spora med litijsko občinsko družbo SVC in Lekarno Ljubljana (LL) ni bilo uspešno, je bil na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča govor o plačilu dobrih 186.000 evrov stroškov zaradi preurejanja prostorov v občinskem objektu Šmelc v lekarno. Vodstvo LL kljub podpisani predpogodbi ni niti kupilo prostorov niti plačalo stroškov preureditve prostorov za lekarniško dejavnost.

Kdo ima prav, bo razsodila sodnica Helena Miklavčič, spor med lekarnarji in družbo SVC pa je prešel že v sklepno fazo. Nekdanja direktorica družbe SVC Tatjana Kržišnik je med zaslišanjem povedala, da so z vodstvom LL najprej podpisali pismo o nameri, v katerem je bilo določeno, da bodo lekarnarji za nakup približno 200 kvadratnih metrov plačali 2000 evrov za kvadratni meter, in pozneje je bilo v predpogodbi, podpisani v začetku leta 2014, določeno še 700 evrov za kvadratni meter kot strošek zaradi preureditve prostorov za lekarniško dejavnost, ki so bili sprva predvideni za kuhinjo (za domsko oskrbo, op. p.).

Soglasje le za polovično ceno?

Lekarno Ljubljana bi torej nakup prostorov ob Ljubljanski cesti v Litiji stal dobrih 633.000 evrov z DDV. Kržišnikova je povedala, da je projekt za preureditev prostorov naročila LL pri črnomaljskem podjetju STP Muren. »Postopek projektiranja smo vodili mi, ker se je tako Lekarna Ljubljana izognila javnemu naročanju del,« je povedala Kržišnikova. Svet zavoda LL je na njihovi seji v gostilni Kirn na Jezeru izdal soglasje za nakup prostorov, toda zataknilo se je na ljubljanski občini, saj tamkajšnji mestni svetniki, čeprav so imeli to točko na dnevnem redu, o izdaji soglasja sploh niso razpravljali, ampak so zadevo umaknili z dnevnega reda.

Ljubljanski župan Zoran Janković je menda vsem dal jasno vedeti, da bo občina izdala soglasje, vendar za polovično ceno. Na vprašanje, ali je družbi SVC direktor LL Marjan Sedej morda rekel, da se lahko kaj zatakne, je Kržišnikova odgovorila, da je vedno govoril, da je soglasje mestnih svetnikov zgolj formalnost, in je deloval vedno zelo prepričljivo. Kržišnikova je priznala, da prostore po tej ceni na trgu verjetno ne bi bilo mogoče prodati, vendar so naložbo izpeljali za znanega in zelo zainteresiranega kupca, pri čemer so nastali veliki stroški, saj je bilo treba preurediti kapelico, centralno kuhinjo, pisarne, skladišče kuhinje in med drugim garderobe. Najdražje so bile strojne in elektroinštalacije, kar je pozneje potrdil tudi Dušan Habjan, sicer koordinator gradnje Šmelca. Naš vir pravi: »Če bi se mestni svet z nakupom prostorov, dragih kakor žafran, takrat vendarle strinjal, bi bila Sedej in Janković kazensko ovadena.«

Naplahtali naivne Litijane?

Med zaslišanjem je litijski župan Franci Rokavec med drugim izjavil, da so bili bolj zato, da bi Lekarna Ljubljana kupila prostore v tretji gradbeni fazi in da bi oni potem uredili prostore skladno z lekarniškimi predpisi, a so jim kupci zagotavljali, da ne bo nikakršnih problemov, ker da je soglasje mestnih svetnikov le formalnost. Zaslišana je bila tudi pravnica LL Janja Kadunc Mezek, ki je jasno povedala, da so v LL ves čas zatrjevali, da če mestni svet ne bo izdal soglasja, »potem posla ni«.

Sedmi člen predpogodbe, ki sta jo podpisala Kržišnikova in Sedej, določa, da je sklenjena pod odložnim pogojem in da začne veljati, ko kupec k njeni sklenitvi pridobi soglasje ustanoviteljice Mestne občine Ljubljana in ga prodajalcu predloži. Pohvalila je investitorje del, da so prostori primerni za lekarniško dejavnost, zato jih bo družba SVC »zlahka prodala«. Toda med razpravo so litijski osmoljenci večkrat izjavili, da Lekarna Ljubljana med preureditvijo prostora v lekarno nikoli ni sporočila investitorju, torej družbi SVC ali njeni ustanoviteljici občini Litija, da bi lahko šlo karkoli narobe.

Novembra leta 2014 je Sedej za Delo povedal, da bi želeli opravljati lekarniško dejavnost v litijski občini, če bi jim to dopuščala zakonodaja, in »da so medsebojne obveznosti obeh partnerjev dogovorjene s predpogodbo. O tem, da nakupa ne bo, ne razmišljamo.« Na vprašanje, ali bo poskušal znižati ceno nakupa prostorov, je Sedej takrat odgovoril: »Ne komentiramo.« Sodišče bo nadaljevalo delo 16. marca, ko bo zaslišalo direktorja podjetja STP Muren in direktorja LL Marjana Sedeja.