Tiskane izdaje
Ljubljana - Odbor DZ za zdravstvo je skupaj s predlaganimi dopolnili SMC potrdil predlog interventnega zakona o ukrepih za finančno sanacijo bolnišnic. Člani odbora so ob tem predvsem opozarjali, da s finančno injekcijo v višini 136 milijonov evrov bolnišnicam ne rešujejo izvirnega problema financiranja zdravstva.
S predlogom zakona po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc preprečujejo težko popravljive posledice za delovanje zdravstva. Če država ne bi zagotovila denarja za pokrivanje minusa iz preteklih let - gre za enkratni transfer v višini 80 odstotkov akumuliranih izgub bolnišnic ob koncu lanskega leta -, bi bilo po njenih besedah ogroženo nemoteno izvajanje javne zdravstvene službe, saj bi zaradi nelikvidnosti bolnišnic dobavitelji ustavili dobavo zdravil in medicinskih materialov.
Poleg tega pa bosta z ministrico za finance Matejo Vraničar Erman do sredine novembra pripravili predlog ukrepov, ki bodo omogočili dvig cen zdravstvenih storitev v prihodnjem letu, kar bo tudi zagotovilo ustrezne pogoje financiranja javnih zdravstvenih zavodov.
Prav na podfinanciranost zdravstva oz. na prenizke cene zdravstvenih storitev so opozorili tako vabljeni k razpravi, Metod Mezek iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ter Marjan Sušelj iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot tudi večina poslancev.
Ob tem pa v SDS menijo, da bi lahko predlagani zakon pomenil nedovoljeno državno pomoč. Zato je poslanka Jelka Godec predlagala, naj se odloži obravnava zakona, dokler vlada ne pridobi mnenja Evropske komisije o tem. Odbor tega predloga ni podprl.
Vraničar Ermanova pa je na to dejala, da je država kot ustanovitelj v skladu z zakonom o zavodih dolžna poskrbeti za poplačilo obveznosti, za katere javni zdravstveni zavodi ne morejo poskrbeti. Sicer pa so s pristojnimi institucijami v Sloveniji preverili, ali bi lahko zakon pomenil nedovoljeno državno pomoč, pa so te institucije po njenih besedah zagotovile, da ne gre niti za državno pomoč, kaj šele za nedovoljeno državno pomoč.
Bratušek: Zakon se sprejema brez kritja
Miha Kordiš iz Levice je opozoril, da tudi sanacijske uprave ne bodo mogle vplivati na cene storitev niti na izpogajano s kolektivnimi pogodbami v javnem sektorju itd. Tako se bodo po njegovi oceni lahko lotili sanacije le pri plačah in kadru. Upa pa, da to ne bo pomenilo odpuščanja zlasti medicinskih sester in podpornega kadra ter namesto tega najemanja zunanjih virov.
Alenko Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je zmotilo, da se zakon, težak 136 milijonov evrov, sprejema brez kritja. Po njenem mnenju bi ob tem zakonu morali imeti na mizi še rebalans proračuna, ki bo omogočal izvajanje interventnega zakona.
»Težava je v tem, da bo sistem, ki ustvarja izgube bolnišnic, ostal enak,« je dejal Jožef Horvat (NSi).
Vraničar Ermanova je zagotovila, da javnofinančni cilji z rebalansom ne bodo ogroženi, medtem pa je vlada že začela postopek priprave rebalansa. Ta pa je potreben, ker gre za obseg sredstev, ki presega vsoto, ki jo lahko vlada sama prerazporedi.
Branko Zorman iz SMC je dejal, da bodo ukrepi interventnega zakona držali nekaj časa, a ne na dolgi rok.
