Tiskane izdaje
Kostel, Kočevje – »Tega, kar sem storil, ne obžalujem in dejanje bi spet ponovil,« nam je včeraj povedal Andrej Vidic po odločitvi sodišča, ki ga je skupaj s Petrom Radetom obsodilo na mesec dni zapora z dveletno preizkusno dobo, ker sta lani decembra s škarjami prerezala žično ograjo ob Kolpi in državo oškodovala za 44 evrov.
Državni tožilec je sredi junija na kočevsko sodišče vložil obtožni predlog zoper Vidica in Radeta, ker sta v sostorilstvu storila kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Sodišče je nesporno ugotovilo, da sta »oba obdolženca ravnala z direktnim naklepom, kajti dobro sta se zavedala prepovedanosti svojega ravnanja in sta to dejanje kljub temu storila«. V zapor pa jima ne bo treba, če v dveh letih ne bosta zakrivila novega kaznivega dejanja. Lastnik kanu kampa Radenci ob Kolpi Martin Lindič pravi, da je obsodba zoper njegova rojaka nesmiselna. Ne more namreč razumeti, da je od Slavskega Laza do Kužlja nameščena rezilna ograja, betonskega mostu v Kužlju, ki povezuje hrvaško in slovensko stran, pa policija sploh ne varuje, torej bi se tam migranti na našo stran lahko lepo sprehodili.
Decembra je turistično-športno društvo Kostel soorganiziralo protestni shod in pohod ob žici od Kostela do Slavskega Laza, ki se ga je udeležilo kakšnih tristo protestnikov z obeh strani meje in tudi vidni predstavniki družbenega in političnega življenja: poslanca Violeta Tomić in Matjaž Hanžek ter naravovarstvenik in nekdanji član slovenskega predsedstva Dušan Plut. Ti so glasno izražali nezadovoljstvo, ker je država ob Kolpi postavila ograjo z rezili in tako na silo ločila prebivalce z obeh bregov, ki že stoletja živijo v miru in slogi. Z glasnimi vzkliki so izražali nestrinjanje s slovensko in evropsko politiko. Po Kolpi se je takrat spustilo okoli deset kajakašev, in ker pri visečem mostu v Slavskem Lazu niso mogli izstopiti, sta Vidic in Rade preščipnila ograjo. Policija je tudi s pomočjo facebooka in na podlagi fotografij, objavljenih v medijih, zbrala dovolj dokazov zoper njiju. Očitano kaznivo dejanje sta priznala.
»Nepravična sodba«
V kostelskem društvu so nad sodbo zgroženi. Njihova predstavnica Nataša Letig Žagar se je začudila, da sodišče rezanja žice ni prepoznalo kot nujno dejanje obsojenih, saj tega nista storila iz objestnosti, ampak zato, da so ljudje iz vode potegnili čolne. Po njenem prepričanju je kazen neproporcionalna glede na ocenjeno škodo 44 evrov.
Vidic je za Delo povedal, da je sodba nepravična in namenjena zgolj zastraševanju ljudi. Na vprašanje, zakaj se na razsodbo ni pritožil, je odgovoril, da ni hotel po nepotrebnem zapravljati denarja in da se »z dinozavri, ki imajo v rokah vso oblast, tako in tako ne namerava tožariti«. Poudaril je, da je žiletkasta ograja ob Kolpi povsem nepotrebna, saj uničuje naravo in turizem ob reki, in dejal, da bi tudi danes storil enako kot decembra, ko je z rezanjem žice omogočil kolegom, da so varno zapustili rečno obrežje. Na fotoreporterje, ki so fotografirali to kaznivo dejanje in posnetke objavili v časopisih, kar je policija uporabila za dokazni material, pa ne goji nobene zamere, saj so »novinarji le opravljali svoje poslanstvo«.
»Ljudi so spraševali, kdo je rezal žico, čeprav so imeli vso dokumentacijo. Ker mi je bilo tega dovolj, sem sam sebe prijavil,« je povedal Vidic. Tudi Peter Rade svojega dejanja ne obžaluje in bi ga ponovil, če bi spet organizirali kak protestni shod ob Kolpi. Pravi, da je žico rezal večkrat, ne samo takrat v kostelski občini, saj je iz smrtnega objema rezilne žice reševal košute in druge živali. »Mesec dni pred dogodkom je Andrej Špenga z notranjega ministrstva na nekem sestanku povedal, da če pridejo begunci, moramo mi prerezati žico, ker da smo zanje odgovorni. Ko pa sva s kolegom to storila, da sva iz vode rešila druge kajakaše, sva dobila dve leti pogojne kazni. Precej nenavadno, kajne?« je dodal Rade.
Božidar Flajšman iz društva Bela krajina, ki se je lani s somišljeniki prav tako udeležil pohoda ob žici, je prepričan, da obsodilna sodba dokazuje, da je naše pravosodje lahko zelo učinkovito, ko je treba preganjati ljudi, ki opozarjajo na sporne ukrepe oblasti.
