Tiskane izdaje
Ljubljana - Direktorica zavoda za zaposlovanje Zlatka Srdoč Majer, ki ji grozi, da jo bo vlada že jutri razrešila s položaja, je medtem kazensko ovadila ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, direktorico za zaposlovanje in trg dela na ministrstvu za delo Damjano Košir in njenega namestnika Zorana Kotolenka.
Srdoč Majerjeva vsem trem očita zlorabo uradnega položaja, oškodovanje javnih sredstev ter nevestno delo. Koširjevo so na zavodu zaradi suma nasprotja interesov že marca lani prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije. Prejšnji teden je direktorioca zavoda zaradi mobinga prijavila še Zorana Kotolenka, predsednika sveta zavoda.
Ministrica Kopač Mrakova, ki je za kazensko ovadbo izvedela iz medijev pravi, da jo je Srdoč Majerjeva vložila prejšnji teden, potem ko so ji na ministrstvu povedali, da z njenim delom niso zadovoljni. Kot je znano, ji očitajo neustrezno vodenje zavoda, nesodelovanje z ministrstvom, malomarno opravljanje dela in nedoseganja zastavljenih ciljev. Ovadbe Srdoč Majerjeve so tako po mnenju ministrice namenjene zgolj preusmerjanju pozornosti.
»Če je kot vodja v zavodu zaznala nepravilnosti bi jih morala pravi čas prijaviti. Zavedam se, da ni imela lahke naloge, ker je morala odpravljati nepravilnosti za nazaj in zato sem s predlogom za njeno odstavitev dolgo odlašala. Vendar se stvari iz dneva v dan slabšajo in zavod se namesto z brezposelnimi ukvarja sam s sabo,« je svojo odločitev pojasnila ministrica. Obtožbe je zavrnil tudi Kotolenko, ki nam je povedal, da od nastopa funkcije predsednika sveta zavoda dobiva številne anonimke, mnoge anonimke o razmerah na zavodu pa dobivamo tudi mediji.
Ni še jasno, ali bo vlada na jutrijšnji seji že razrešila Srdoč Majerjevo; z namero o razrešitvi so jo seznanili že v ponedeljek in ji dali tri dni časa, da odgovori na očitke. Zamenjavo zanjo bodo po naših informacijah iskali z javnim razpisom med kandidati, ki niso zaposleni na zavodu za zaposlovanje.
Preplačane, nepotrebne najemne pogodbe
Zavod je v lanskem letu prešel na nov plačni sistem pri čemer so ugotovili nepravilnosti pri 595 zaposlenih. Na delovno sodišče so vložili 553 tožb in zahtev za vračilo 2,19 milijona evrov preveč izplačanih plač. Zoper odgovorne na zavodu in na ministrstvu so aprila 2013 in januarja 2014 vložili številne kazenske ovadbe.
Ugotovili so tudi nepravilnosti pri sklepanju najemnih pogodb, ki so bile sklenjene v času prejšnjega vodstva, ko je zavod vodila Lučka Žižek. Žižkovo je vlada odstavila decembra 2012 zaradi nepravilnosti pri poslovanju.
Po mnenju pravnice na zavodu Tine Logar so pogodbe v nekaterih primerih škodljive tudi z vidika zakonite porabe javnih sredstev. Sporni sta predvsem dve. Prvo pogodbo je zavod sklenil s Hypo Leasingom za najem prostorov na Dunajski 20 v Ljubljani, kjer delo opravlja 30 zaposlenih. V času od 1. januarja 2009 do 31. 12. 2013 so v ta namen porabili 1,6 milijona evrov javna sredstev. Pogodba med drugim vsebuje določbo, da je ni mogoče prekiniti do 1.4. 2015. Sporno pogodbo je podpisala namestnica Žižkove Mavricija Batič. Na zavodu so že napovedali, da bodo proti odgovornim tudi v tem primeru vložili kazenske ovadbe. »Za vzdrževanje prostorov na Dunajski smo v petih letih plačali 450.000 evrov. Dobrih 360.000 evrov smo plačali, da smo se v te prostore sploh lahko vselili, saj so bili v obupnem stanju,« nam je povedal vir, ki ne želi biti imenovan.
Sporna je tudi najemna pogodba za prostore območne službe zavoda za zaposlovanje v Kranju. Zaposleni so se iz poslovnih prostorov, ki so last zavoda zaradi treh dodatnih pisarn preselili v najemniške prostore, prostori, ki so v lasti zavoda pa so zdaj prazni. Najemnina za nove prostore je v času od 1.5. 2011 do 31. 12. 2013 znašala več kot 450.000 evrov.
Srdoč Majerjeva se poleg razkrivanja nepravilnosti, za katere so odgovorne njene predhodnice, brani tudi z navajanjem lastnih uspehov - predvsem številk o privarčevanih javnih sredstvih. Z novo sistemizacijo in notranjo organizacijo naj bi v zadnjih treh mesecih leta 2013 prihranili 70.000 evrov. Prihranjena sredstva naj bi bila rezultat boljše organiziranosti zavoda, zmanjšanja števila vodilnih in vodstvenih delovnih mest ter delovnih mest svetnikov in svetovalcev generalnega direktorja. Na delovnih mestih je bilo pred sprejemom nove sistemizacije kar 48 javnih uslužbencev, ki niso imeli ustrezne izobrazbe in niso izpolnjevali pogojev za delovna mesta na katerih so delali. Razen tega navaja tudi odpravo neenakomerne obremenitve zaposlenih na zavodu, saj so iz centrale v posamezne območne enote premestili 18 zaposlenih.
