Smrt romskega dojenčka

Institucije za nemočne ne poskrbijo.

Objavljeno
13. november 2015 21.56
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje
Kerinov Grm – V brežiški bolnišnici so danes zaman oživljali mesec in pol starega romskega dojenčka. Malček je umrl staršem, o katerih so tudi socialni delavci vedeli, da otroka zanemarjata, a tragedije niso preprečili. Ker je država sistemsko odpovedala, je podobnih otroških trpljenj Romov v Slovenija veliko.

Da je v noči na petek ugasnilo mlado življenje, so nas obvestili krški Romi, ki otroke redno pošiljajo v šolo in ki so sami, razočarani nad nečloveškim odnosom nekaterih staršev. O nehumanih razmerah v romskem naselju Kerinov Grm so center za socialno delo v Krškem opozarjali večkrat. »Ta družina ima zelo veliko otrok, vseh socialnih transferjev dobi okoli 2500 evrov na mesec, a denar ne konča pri otrocih. Vzame jih oče, ki mu vsak nov otrok pomeni dodaten denar in živi z drugo ženo; njej ter sebi je kupil nov avtomobil,« povedo sovaščani.

Posledično je mati, Krčanom znana kot brskalka po smeteh, skupaj s potomci živela sama. Otroci odraščajo pomanjkljivo oblečeni, lačni, umazani. Najmlajši med njimi, vseh naj bi bilo vsaj 11, morda pa tudi 13, je neuradno umrl zaradi prepoznega zdravljenja pljučnice.

»V vsakem romskem naselju lahko najdemo podobno zanemarjene otroke,« pravi Nataša Žagar, ki se je iz bližnjega romskega naselja pri Drnovem tudi po zaslugi od mnogih Romov drugače razmišljajočega očeta prebila do naziva prve romske policistke v državi: »Te otroke bi staršem morali odvzeti, pa jih ne. Če kdo zanemarja otroke, v Sloveniji točno vemo, katere institucije so dolžne poskrbeti za dobrobit otrok.«

V krškem centru za socialno delo so nam dejali, da so v zadnjih štirih letih romskim staršem odvzeli pet otrok. Direktorica Marina Novak Rabzelj pojasnjuje: »S staršema te družine smo se redno srečevali, jima svetovali. Ni lahko odvzeti otrok, to je skrajni ukrep.«

Krški župan Miran Stanko meni, da ima Slovenija do Romov in drugih dvojna merila: »Pri nas je sistem tako fino narejen, da nihče ni kriv, vsakdo se izgovarja na zakon ali drugo službo. Nihče, ki ima pristojnost, se te težave noče lotiti.«