Tiskane izdaje
Maribor - Zaradi nekoliko pomanjkljive obrazložitve sodbe je morala bivša pomočnica vzgojiteljice Marjeta Veselič spet sesti na zatožno klop. Višje sodišče je namreč prvostopenjsko odločitev delno razveljavilo in Veseličeva se mora znova otepati očitkov o surovem ravnanju z otroki.
Januarja letos je sodišče nekdanjo pomočnico vzgojiteljice v jaslih mariborskega vrtca Borisa Pečeta obsodilo zaradi maltretiranja dveh deklic. Zaradi neprimernih vzgojnih prijemov ji je izreklo osem in šest mesecev zapora oziroma enotno kazen eno leto in en mesec zapora.
Višje sodišče je razveljavilo del sodbe, ki se nanaša na polletno zaporno kazen in Veseličeva je morala znova stopiti pred okrožno sodnico Andrejo Lukeš. Formalno tega sicer ni storila, saj je njen zagovornik Mihael Jenčič predložil zdravniško potrdilo in prosil za sojenje v nenavzočnosti, čemur je sodnica ugodila.
Tožilka Tadeja Majcen je 49-letni Veseličevi naprtila, da se je nad deklico znašala decembra 2012 in marca 2013. Punčka je na ležalniku jokala, Veseličeva pa jo je baje za obe roki dvignila nekoliko kvišku, jo stresla in spustila na ležalnik. Nekajkrat jo je tudi udarila po obeh ritnicah in pokrila z odejo čez glavo.
Drugi primer je podoben, deklica je jokala na trosedu, Veseličeva pa jo je prijela za roke in jo vrgla nazaj, da je padla na hrbet. Ker jok ni potihnil, jo je zgrabila in pri umivalniku opljuskala z vodo. Zatem jo je razburjeno vrgla na ležalnik in jo pokrila čez glavo, dokler jokajoča ni zaspala.
Starša sta povedala, da hčerka po tej izkušnji ni želela več v vrtec, odhodu je nasprotovala z besedami »Ne Marjeta, ne vrtec, ne ajat!« Na travmatični dogodek se je spomnila še letos, ko je po pričevanju matere dejala: »Mami, se spomniš, ko sem bila v vrtcu? Pa veš, da je bila tam ena Marjeta?« Deklica zatem o tem ni več želela govoriti, kot bi ji vzelo sapo, je dejala njena mati.
»Kar se mi očita, nisem storila. Svoje delo sem opravljala profesionalno, res pa je, da sem bila dosledna, a nisem bila stroga,« se je na prvem sodnem procesu branila Veseličeva. Po njenih besedah gre za konstrukt nekdanjih kolegic, zlasti Klavdije Fideršek.
Fiderškova je to zanikala, dejala je, da se je od vseh sodelavk najbolj navezala prav na Veseličevo. Imela jo je za prijateljico, vendar se ji je, ko je na lastne oči videla ravnanje Veseličeve, uprla in ji dejala, da se z otroki tako ne ravna. Neprimerno početje je videla tudi ena izmed snažilk, kar jo je močno potrlo. Veseličeva ji je po njenih besedah dejala, da so otroci razvajeni in da z njimi ne more ravnati drugače.
Primer, zaradi katerega je Veseličeva že obsojena, sega v isto obdobje. Decembra 2012 je Veseličeva v jaslicah med lutkovno predstavo poldrugo leto staro deklico, ki je hodila po igralnici, grobo posadila na stol, da je ta začela jokati. Dva meseca kasneje je to isto deklico pri zajtrku prepričevala, naj poje hrenovko, ki jo je deklica odklanjala. Prijela jo je okrog pasu, jo stresla ter jokajočo obrnila z glavo navzdol. Z višine svojega pasu jo je spustila na posteljo, na katero je otrok padel s trebuhom naprej. Potem jo je prijela za vrat, jo tiščala na posteljo, da je začela punčka kriliti z rokami in nogami ter celo dušiti. Zatem ji je glavo potisnila pod pipo in jo spet vrgla na posteljo.
Nad njo se je spravila tudi štiri dni kasneje, le da v svoje vzgojne metode ni vključila vodnega curka. Ker je deklica začela jokati, jo je vrgla na blazine na trebuh ter jo tiščala navzdol. Muk je deklico odrešila Klavdija Fideršek.
