Tiskane izdaje
Specializirani državni tožilec Boštjan Valenčič je namreč prepričan, da je premoženje v vrednosti 540.477 evrov, s katerim je razpolagala Mrčinkova, partnerica nekdanjega ptujskega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki se je pred leti znašel na drugi strani zakona, pridobljeno nezakonito.
Vrbnjak je bil pred leti skupaj s še 12 obtoženimi obsojen zaradi vpletenosti v nezakonito trgovino z mamili konec prejšnjega stoletja. Leta 2002 so trinajsterico obsodili na zaporne kazni od deset mesecev do šest let in pol, a je višje sodišče sodbo razveljavilo. V ponovljenem sojenju je bil Vrbnjak obsojen na dve leti in tri mesece zapora. Sprva je bil v obtožbi tudi očitek pranja denarja, zaradi česar je sodišče zaplenilo in kasneje zaradi visokih stroškov hrambe še pred koncem kazenskega postopka na dražbi prodalo dve luksuzni jahti, a je kasneje tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov obtožbo v tem delu umaknilo. Ker sta bili jahti menda prodani po bistveno nižji ceni (nekaj prek 90 tisočakov), sta Vrbnjak in soobtoženi vložila tožbo proti državi. Denar v višini kupnine sta dobila, z zahtevkom za izplačilo razlike pa jima ni uspelo.
Domnevna davčna zatajitev
Kljub pravnomočni obsodbi Vrbnjak ni šel za zapahe, temveč se je več let skrival. Prijeli so ga šele junija 2014, ko se je policistu na mejnem prehodu Dragonja izkazal z osebno izkaznico, ki se je glasila na ime brata Mrčinkove. Po prijetju so ga odpeljali na prestajanje kazni, po prestani kazni konec 2014 pa so ga izročili Italiji, kjer so ga iskali zaradi vpletenosti v nezakonito trgovino z mamili.
A Vrbnjakovi odsotnosti oziroma begu navkljub je njegova družina očitno živela dobro in dovolj razkošno, da so se porodili sumi, da si njegova partnerica Mrčinkova takega premoženja – hiše z bazenom – ni mogla prislužiti z delom v frizerskem salonu, saj je za povrh izkazovala tako slab promet, da je bila celo oproščena plačila davkov.
Mrčinkovo so pod drobnogled vzeli dacarji in kriminalisti; v prvi polovici 2013. se je znašla v predkazenskem postopku, aprila letos pa je specializirano tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo zaradi treh kaznivih dejanj davčne zatajitve, pri čemer naj bi bila višina protipravne premoženjske koristi dobrih 400.000 evrov. Z mariborskega okrožnega sodišča so nam odgovorili, da o tožilski zahtevi za preiskavo še ni odločeno.
Potem ko je že stekel predkazenski postopek, je tožilstvo oktobra 2014 zaradi suma, da Mrčinkova razpolaga z domnevno nezakonitim premoženjem v višini 540.477 evrov, odredilo finančno preiskavo in po njenem zaključku aprila letos vložilo tožbo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, pojasnjujejo na tožilstvu.
V finančni preiskavi naj bi se namreč kot sporno izkazalo okrog 900.000 evrov (čeprav naj bi bila hiša Mrčinkove po nekaterih neuradnih podatkih vredna bistveno več). Tožilstvo tako želi odvzeti parcelo oziroma luksuzno urejeno hišo, hrambo in garažo (po oceni Gursa vredno več kot 200.000 evrov), poleg tega pa še 327.170 evrov v gotovini. Ljubljansko okrožno sodišče je na predlog tožilstva ob vložitvi tožbe aprila podaljšalo sklep o zamrznitvi premoženja do pravnomočne odločitve o tožbi.
Ustavna presoja zakona
Pooblaščenec Mrčinkove odvetnik Andrej Pohar iz Odvetniške družbe Čeferin je na včerajšnjem prvem naroku sodišču predlagal, naj postopek prekine do odločitve ustavnega sodišča o skladnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora z ustavo. »Ne razumem pristopa tožilstva, ki ne le v tej, ampak tudi v drugih zadevah po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora hiti s postopki, po drugi strani pa je pred ustavnim sodiščem v obravnavi kar 11 zadev v zvezi s presojo ustavnosti zakona,« pravi odvetnik. A sodnica Bojana Maravič njegovemu predlogu ni ugodila, saj ustavna presoja zakona ni razlog za prekinitev postopka.
Narok je preložila na januar, tožilstvu pa je dala 15-dnevni rok za odgovor na pripravljalno vlogo Mrčinkove, ki jo je tožilstvo prejelo dan pred obravnavo in v kateri tožena pojasnjuje izvor svojega premoženja, ki da je pridobljeno na zakonit način. O tem jo bo sodišče natančno povprašalo na januarskem naroku, prav tako bo na zaslišanje povabilo osem prič, ki jih je predlagala, med njimi Vrbnjaka (trenutno je zaprt v italijanskem zaporu), župana Zavrča Mirana Vuka, Dominika Ščavničarja (na celjskem sodišču se zagovarja zaradi domnevne vpletenosti v preprodajanje mamil) ...
Šestnajst postopkov
Tožba zoper Mrčinkovo je ena izmed 16 tožb po omenjenem zakonu. Specializirano tožilstvo je doslej vložilo tožbe zoper 36 fizičnih in sedem pravnih oseb, skupna vrednost tožbenih zahtevkov znaša 22 milijonov 842.593 evrov, do zdaj pa sta na sodišču epilog dobila dva postopka.
Tako je že pravnomočna sodba, s katero je sodišče Andreju Laporniku odvzelo premoženje v vrednosti 309.559 evrov. Sodišče je v večjem delu ugodilo tudi tožbenemu zahtevku zoper Mariborčana Aleša Bračka in Marto Kaiser, Bračkovo zunajzakonsko partnerico, ki ima status povezane osebe, ter z njima povezanima podjetjema Legitimus in Novota, in sicer v višini 1,688.609 evrov (sporna vrednost ob vložitvi tožbe je bila 1,838.840 evrov), sodba pa še ni pravnomočna, pojasnjujejo na specializiranem tožilstvu in dodajajo, da o utemeljenosti preostalih tožb sodišče še ni odločilo.
Zaradi vložitve zahteve za presojo ustavnosti je sodišče prekinilo pravdni postopek v dveh zadevah, in sicer v tožbi zoper prvoobtoženega v zadevi Balkanski bojevnik Dragana Tošića in v tožbi zoper dediče pokojnega Jožeta Zagožna, ki naj bi nezakonito zaslužil v poslu s finskimi oklepniki, v katerem je prekinilo pritožbeni postopek o odrejenem začasnem zavarovanju.
V preostalih primerih postopki še tečejo, še pojasnjujejo v uradu specializiranega tožilstva. Odločitve o morebitni vložitvi tožbe zoper Janeza Janšo, ki se je znašel v finančni preiskavi, saj je tožilstvo prepričano, da je bil del njegovega premoženja financiran z denarjem nezakonitega izvora, na tožilstvu še niso sprejeli. Finančna preiskava zoper Janšo, Urško Bačovnik Janša, Rajka Janšo, bančnico Natašo Pajenk in Zagožna je bila, spomnimo, končana marca lani.
