Tiskane izdaje
Nekdanjega prvega moža koncernske družbe Pivovarna Laško, ki je bil v spornem obdobju tudi (so)lastnik oziroma direktor krovne koncernske družbe Atka Prima, je že okrožno sodišče spoznalo za krivega zlorabe položaja pri financiranju menedžerskega prevzema družbe, ugotovitvam prvostopenjskega sodišča pa so pritrdili tudi višji sodniki. Ti so januarja lani potrdili obsodilno sodbo za zlorabo položaja (sodišče je Šrota že pred tem pravnomočno obsodilo zaradi nezakonite prodaje delnic Istrabenza na pet let in deset mesecev zapora), le da so mu nekoliko znižali kazen, in sicer za štiri mesece, kar je narekovalo tudi znižanje enotne zaporne kazni na devet let in pet mesecev.
»Škodoval interesom odvisnih družb«
Po okrožnem in višjem sodišču pa je zdaj tudi vrhovno sodišče sprejelo presojo, da bi moral Šrot uresničevati ne le interese gospodarskih družb, ki ju je neposredno vodil (Pivovarna Laško, d. d., in Atka-prima, d. o. o.), temveč tudi interese tistih odvisnih družb članic koncerna, ki jih sicer ni neposredno vodil, jim je pa dajal navodila za poslovanje.
»Obsojenec je poslovodstvom odvisnih družb odredil posojanje denarnih sredstev obvladujočima koncernskima družbama (Infond holding, d. d., in Center naložbe, d. d.) kljub zavedanju, da izposojenih sredstev ne bo mogoče vrniti. To pomeni, da je škodoval interesom odvisnih družb (posojilodajalk) in njihovih družbenikov, s čimer je zlorabil svoj položaj,« povzemajo odločitev na vrhovnem sodišču.
Po ugotovitvah nižjestopenjskih sodišč se je Šrotov naklep kazal v tem, da je vedel, da posojila, ki so jih hčerinske družbe (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo) dale družbama Infond Holding in Center Naložbe, ki ju je tudi posredno kapitalsko obvladoval prek podjetij Atka Prima in Kolonel, ne bodo vrnjena in da jim je odredil dajanje posojil v položaju, ko njihove vrnitve v skladu s pogodbenimi zavezami sploh ni mogel pričakovati.
Odgovorna pravna oseba
Prav tako so vrhovni sodniki zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornikov družbe Atka-prima, d. o. o., ki je bila obsojena na plačilo 50.000 evrov denarne kazni. Vrhovno sodišče se strinja z ugotovitvijo nižjestopenjskih sodišč, da je Atka-prima odgovorna za kaznivo dejanje, saj je Šrot poslovodstvom odvisnih družb odredil posojanje denarja kot vodstveni organ (direktor) družbe Atka-prima, d. o. o., in to na podlagi sklepa, ki ga je sprejel kot direktor.
Vrhovno sodišče še meni, da je bila sprememba obtožnice glede Šrota dopustna, »saj je bila skladna z merili, izoblikovanimi v (ustavno)sodni praksi. V zvezi s spremembo obtožnice glede pravne osebe pa je tožilec očitke »preoblikoval in zmanjšal, kar izključuje možnost kršitve pravic obrambe«, še povzemajo na vrhovnem sodišču. To meni, da je bila pravilna tudi odločitev okrožnega in višjega sodišča, ki sta zavrnili predlog obrambe za zaslišanje nekaterih prič, saj obramba »ni izkazala materialnopravne pomembnosti predlaganih dokazov. Poleg tega dokazno gradivo in ugotovljena dejstva možnost obstoja zatrjevanih dejstev izključujejo.«
Šrot, že pred časom pravnomočno obsojen zaradi nezakonite prodaje delnic Istrabenza, kar je potrdilo tudi vrhovno sodišče, ko je pred dvema letoma zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti (ustavno sodišče pa njegove ustavne pritožbe septembra lani ni sprejelo v obravnavo), od oktobra 2014 na polodprtem oddelku zapora na Dobu prestaja zaporno kazen; po pravnomočni sodbi znaša njegova enotna zaporna kazen devet let in pet mesecev.
Sicer pa ima vrhovno sodišče na mizi še zahtevo za varstvo zakonitosti Igorja Bavčarja, ki je ravno v ponedeljek začel prestajati petletno zaporno kazen zaradi pranja denarja pri prodaji delnic Istrabenza.
