Tiskane izdaje
Stephen Casiraghi je bil doslej večkrat obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj. Med drugim leta 2010 na 17 let in osem mesecev zapora zaradi ugrabitve in spolnega izživljanja nad avtostoparko, kar je zagrešil takoj za tem, ko so ga predčasno izpustili s prestajanja 11-mesečne kazni zaradi napada na fotoreporterja Dela in Slovenskih novic. Leta 2011 so ga obsodili še na 14 mesecev zapora zaradi poskusa napada na paznika v ljubljanskih zaporih na Povšetovi.
Zakonska anomalija mu je prinesla odpustek
Na predlog Casiraghijevega zagovornika, ki je predlagal združitev kazni, so morali sodniki upoštevati tudi tiste, prestane v letih 2005 oziroma 2007, ko je skoraj deset let bival v zaporu, med drugim zaradi posilstva, ropa menjalnice, poskusa ropa v restavraciji in zažiga policijskih avtomobilov, saj je paznika napadel prav med prestajanjem te kazni. K temu so prišteli še kazen za napad na fotoreporterja, tako da mu je sodišče 2011. kot enotno kazen določilo 29 let in šest mesecev zapora.
Po pritožbi obrambe so takšno kazen potrdili tudi višji sodniki, a so mu jo nato vrhovni bistveno skrajšali ter mu maja 2014 ob upoštevanju posameznih kazni (devet let in 11 mesecev, 17 let in osem mesecev, 11 mesecev ter leto in dva meseca) določili skupaj dvajset let zapora, ker mu več niso mogli izreči.
Kazenski zakonik iz leta 2008, ki je veljal v času pravnomočnosti zadnje sodbe (februarja 2012), je namreč najvišjo enotno zaporno kazen omejil na 20 let. Sporna zakonska določba je tako omogočala, da je izrečena enotna kazen občutno nižja od kazni, določene za posamezno kaznivo dejanje (isti zakon je v nekem drugem členu kot najvišjo možno kazen predvideval 30 let zapora), kar pa je v nasprotju z izhodiščnim pravilom o izreku enotne kazni, da mora biti ta višja od vsake posamezne določene kazni (vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni in preseči dvajsetih let zapora).
Zakonodajalec je napako popravil šele z novelo, ki so jo začeli uporabljati sredi maja 2012, medtem ko je sodba, ki je Casiraghiju določala dobrih 29 let zapora, postala pravnomočna tri mesece prej, kar so vrhovni sodniki seveda morali upoštevati.
Svoboda se je oddaljila
Casiraghi bi tako moral na prostost priti 6. aprila letos, ko se mu je iztekla 20-letna zaporna kazen, a ga je tik pred tem v slabo voljo spravila nova pravnomočna sodba, tokrat okrajnega sodišča v Trebnjem (gre za dejanja, storjena med junijem in oktobrom 2010). Višje sodišče je namreč pritrdilo odločitvi slednjega o pol leta zapora zaradi napada na pravosodnega policista in uničenja kopalnice v zaporu na Dobu. To kazen bi prestal 6. oktobra. Vendar takrat vendarle (še) ne bo odkorakal na prostost.
Casiraghi je pred sodnimi počitnicami predlagal združitev vseh zapornih kazni, in sicer že prestane 20-letne, šestmesečne, ki jo je začel prestajati 6. aprila, ter kazni dveh let zapora po sodbi novomeškega okrožnega sodišča (pravnomočna je postala 30. marca), ki pa je še ni začel prestajati (gre za še eno grožnjo pravosodnim policistom ter za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, saj so mu v zaporu zasegli zavitke tablet, ki jih je dobil kot del terapije, pa jih ni porabil).
Ljubljansko okrožno sodišče mu je 1. julija te kazni združilo in mu izreklo novo enotno kazen 22 let in pet mesecev zapora. »Obsojeni se je na sodbo pritožil, višje sodišče pa je s sodbo 25. avgusta pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je tako postala pravnomočna 26. avgusta,« pojasnjujejo na okrožnem sodišču.
Pričakoval drugačno odločitev
Iz odločitve sodišča izhaja, da je Casiraghi pričakoval, da mu bo sodišče šestmesečno in dveletno kazen združilo z že prestano 20-letno kaznijo v skladu s kazenskim zakonikom, ki je veljal od novembra 2008 do maja 2012 in po katerem »enotna kazen v steku ne sme preseči 20 let zapora«, kar pomeni, da bi na prostost prišel že čez nekaj dni (v tem primeru bi namreč enotna kazen znašala 20 let in pet mesecev).
Sodišče pa je uporabilo novejši kazenski zakonik, po katerem enotna kazen za kazniva dejanja v steku ne sme doseči seštevka posameznih kazni in preseči 30 let zapora. Ker je Casiraghi kazniva dejanja iz sodbe trebanjskega sodišča zagrešil marca 2014, to je v času veljave novejšega zakonika, je po mnenju okrožnega in višjega sodišča pravilna odločitev, da se mu enotna kazen izreče na podlagi zakonika, ki je veljal v času storitve zadnjega kaznivega dejanja, vključenega v enotno kazen. In ta je na podlagi tega zakona lahko višja od 20 let. Obsojeni z odločitvijo tako ni zadovoljen in bo na vrhovno sodišče gotovo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti.
Sicer pa ima Casiraghi odprtih še nekaj postopkov. Poleg sojenja zaradi napada na pravosodne policiste v Novem mestu (gre za primer iz leta 2012, ko naj bi trem pravosodnim policistom grozil z ubojem in enemu od njih v obraz vrgel skodelico s toplim mlekom) mu na okrožnem sodišču v Ljubljani sodijo zaradi groženj pravosodnemu policistu 19. aprila 2011, na novomeškem sodišču pa sta odprti še dve preiskavi zaradi napadov na pravosodne policiste.
