Skupni sporazum s Hildo Tovšak

Celje − Hilda Tovšak, nekdanja direktorica Vegrada, ki je na Igu prestala že več kot polico osemletne zaporne kazni, je s specializiranim državnim tožilcem Stanislavom Pintarjem sklenila še en sporazum o priznanju krivde.

Sodnica Okrožnega tožilstva v Celju Marjana Topolovec Dolinšek je sprejela v sporazumu predlagano kazen eno leto in dva meseca zapora pogojno ter ji v povezavi z drugo, decembra pravnomočno sodbo, ki povzema prejšnje pogojne zaporne kazni, izrekla skupno štiri leta pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo osmih let.

Sodnica je opravila predobravnavni narok in ga nadaljevala z narokom za izrek kazenske sankcije zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije. Gre za nastanek dolgov Vegrada do podizvajalskih podjetij Tames in Zeko, ki sta v Celovških dvorih in v Dimičevi ulici v Ljubljani opravljala strojna instalacijska ter slikopleskarska dela za Vegrad. V največjem delu nista bila poplačana. Tames je bil oškovan za 194.000 evrov, Zeko pa za 164.000 evrov.

Na vprašanje sodnice, zakaj je z njima podpisala več podizvajalskih pogodb in aneksov, če pa je vedela, da konec leta 2009 Vegrad več ni bil plačilno sposoben, je Hilda Tovšak povedala: »Želela sem ohraniti Vegrad. Ne pri tem ne pri drugih poslih se nisem nikoli osebno okoriščala. Če bi bila politika bank v zvezi s Celovškimi dvori pametna in bi mi dovolili stanovanja prodati, zdaj ne bi bila tu. Decembra 2009 smo imeli ponudbo Mestne občine Ljubljana za odkup vseh stanovanj po 1950 evrov za kvadratni meter. S tem bi poplačali ta podizvajalca in še marsikaterega drugega.«

Ko jo je Pintar še pred razglasitvijo sodbe vprašal, kakšen je njen odnos do očitkov, pa je nekdanja predsednica uprave velenjskega Vegrada, ki je od oktobra 2010 v stečajnem postopku, odvrnila: »Moj odnos je pravilen. Podpisala sem sporazum o priznanju krivde in se čutim objektivno odgovorno.«

Podjetje Zeko je medtem končalo v stečaju, Tames pa doslej ni priglasil drugih terjatev kakor tistih v stečaju Vegrada. Tudi tožilec je včeraj dejal, da se je med pogajanji o priznanju krivde in o kazni z obtoženo in njenim zagovornikom Dušanom Tankom prepričal, da je Tovšakova v te posle šla zato, da bi bilo mogoče objekte dokončati in jih prodati ter z iztržkom poplačati podizvajalce. »Obtoženkin motiv ni bilo koristoljubje, njeno priznanje, dejstvo, da je upokojena, njena starost in tudi, da je na Igu prestala že več kot polovico od osemletne zaporne kazni ter se vede vzorno, me je privedlo do ocene, da kaznivih dejanj ne bo ponavljala ter do predloga sodišču, da ji izreče pogojno kazen,« je pred izrekom dejal Pintar.