Tožilci nad premoženje paroha Boškovića

S tožbo za odvzem imetja nezakonitega izvora od paroha SPC Perana Boškovića terjajo za 800.000 evrov.

Objavljeno
14. junij 2017 19.01
Iva Ropac
Iva Ropac

Ljubljana - Medtem ko zoper paroha Srbske pravoslavne cerkve (SPC) Perana Boškovića poteka kazenski postopek zaradi domnevne zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter domnevne poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, se je cerkveni dostojanstvenik znašel v še enem postopku. Po končani finančni preiskavi je tožilstvo po naših podatkih zoper njega v začetku junija vložilo tudi tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora.

V finančni preiskavi so pretresali premoženje Boškovićevih, v tožbi pa so se poleg paroha kot povezane osebe po naših podatkih znašli tudi njegovi družinski člani. Nepojasnjen naj bi bil izvor za okrog 800.000 evrov premoženja, ki ga tožilstvo zdaj želi odvzeti s tožbo kot nezakonito pridobljeno; za katero imetje gre, za zdaj še ni znano. Več kot 200.000 evrov premoženjske koristi pa je predmet kazenskega postopka, ki, kot je znano, trenutno poteka zoper Boškovića.

Podlaga za vložitev tožbe po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora so ugotovitve v finančni preiskavi, zakonitost imetja pa bodo Boškovićevi morali dokazovati v pravdnem postopku. Zoper Boškovića sicer poteka kazenski postopek zaradi domnevnega oškodovanja SPC za dobrih 73.000 evrov, za več kot 114.000 evrov škode pa ji je domnevno povzročil z nepravilnostmi pri gradnji kulturno-pastoralnega centra, s prisvojitvijo dela donacij in gradbenega materiala za gradnjo svoje hiše v Gameljnah, poleg tega je med januarjem 2007 in decembrom 2011 z računov SPC plačeval lastne stroške in stroške družinskih članov.

Nepravilnosti je junija 2012 naznanil duhovnik SPC Željko Lubarda potem, ko je na mestu paroha nasledil Boškovića (potem ko se je Lubarda javno izpostavil zaradi domnevno nezakonitih dejanj, ki naj bi jih bil zagrešil Bošković, ga je SPC odpustila). Zaslišan kot priča na sojenju Boškoviću je povedal, da so bile nepravilnosti pri knjiženju prihodkov in odhodkov ter da nekatere donacije iz tujine sploh niso bile vnesene v računovodske knjige SPC v Ljubljani, prav tako denar ni bil nakazan na račune SPC, temveč na neke račune v tujini.

Bošković vse očitke odločno zavrača, a tožilstvo vztraja, da je ravnal nezakonito, saj ustava SPC določa, da je premoženje Cerkve namenjeno le uresničevanju njenih ciljev, cerkveno premoženje in njegovi prihodki se uporabljajo samo za splošne ali posebne cerkvene potrebe, za druge namene pa ne. Izvedenec gradbene stroke, ki je že drugič dopolnil svoje izvedensko mnenje, je glede na (po njegovem pomanjkljivo) dokumentacijo v spisu ugotovil, da je pri gradnji kulturno-pastoralnega objekta prišlo do oškodovanja pravoslavne cerkve v Ljubljani. A je obramba na naroku sredi maja v spis vložila dodatno dokumentacijo (gradbene dnevnike in knjige), ki naj bi osvetlila celotni tok gradnje in pojasnila neskladja v fakturah, zato je razpravljajoča sodnica izvedencu naložila, naj jo pregleda in mnenje dopolni. Sojenje se nadaljuje 23. junija.

Ob nepremičnino, avta ...

Nedavno pa je tožilstvu uspelo še s četrto tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora (dve sodbi sta že pravnomočni). Ljubljansko okrožno sodišče je odločilo o zahtevku tožilstva, s katerim je to od Borisa Janežiča terjalo odvzem imetja v vrednosti 618.472 evrov, saj je prepričano, da si ga je pridobil z nezakonitimi posli z mamili, za kar prestaja zaporno kazen.

V finančni preiskavi so pretresli njegovo finančno stanje med letoma 2007 in 2013, tožilstvo pa je zahtevalo odvzem nepremičnine oziroma poslovnega prostora na Letališki cesti v Ljubljani, osebnih avtomobilov BMW X5 in porsche 911, premoženja v skladih NLB, v katere je vplačal trikrat po 42 tisočakov, tri terjatve v skupni višini 130.000 evrov ter še 106.291 evrov. »Specializiranemu državnemu tožilstvu je v omenjeni zadevi uspelo s 85 odstotkov tožbenega zahtevka,« pojasnjujejo na tožilstvu.

Sodišče je tako razsodilo, da med premoženje nezakonitega izvora spadajo nepremičnina oziroma poslovni prostor, dva osebna avtomobila, premoženje v investicijskih skladih in del terjatev. »Nadalje je sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera drugače izračunalo denarni znesek, ki predstavlja razliko med ugotovljenim nesorazmerjem in vtoževanim premoženjem, in sicer je namesto vtoževanih 106.291 evrov priznalo 85.416 evrov ter jih tožencu naložilo v plačilo.« Rok za pritožbo zoper sodbo še ni potekel, poudarjajo.

Janežič sicer zatrjuje, da je premoženje zakonito, kar da je razvidno tudi iz sklenjenih posojilnih pogodb. Pripovedoval je, da mu je novembra pred šestimi leti znanec iz Dubrovnika posodil 100.000 dolarjev v gotovini, ki jih je vrnil, od 480.000 evrov, ki mu jih je posodil znanec iz Splita, ker mu je rešil življenje, ko se je utapljal, je kupil lokal v Dravljah, del denarja pa je namenil za nakup BMW, vrednega 80.000 evrov. Porscheja 911, vrednega 66.000 evrov, je prav tako kupil iz tega posojila, del denarja pa je bil iz vračila dolga upnikov. Mati mu je podarila 262.000 evrov (materina dediščina, prihranki staršev ...), del tega denarja, 126.000 evrov, pa je vložil v sklade NLB. Tudi sam je posojal znancem, je pripovedoval.