Utapljajoči je zaman klical na pomoč

Pred sodnico je stopil Janko Helbl, sopotnik v čolnu, ki je lani avgusta popeljal v smrt 33-letnega Martina Rogino

Objavljeno
26. oktober 2016 20.52
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik
Slovenj Gradec – Na slovenjgraškem okrožnem sodišču se je z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje 47-letnemu Petru Vravniku iz Vrat pri Dravogradu, ki je obtožen, da je avgusta lani med plovbo s čolnom po reki Dravi ubil 33-letnega Martina Rogino.

Pred sodnico Marjeto Vezonik je kot prvi med pričami stopil Janko Helbl iz Kozjega Vrha nad Dravogradom, sopotnik na tragični plovbi po Dravi. Helbl je zadržano in izjemno počasi obujal dogodke usodnega avgustovskega dne. Ko se je v svoji pripovedi povsem ustavil, ga je sodnica vprašala po razlogih. Dejal je, da se boji obtoženega, ki je sedel v razpravni dvorani. Sodnica je odločila, naj Peter Vravnik zato začasno zapusti dvorano, a tudi po tem je tako ona kot tudi tožilstvo in obramba od njega stežka vlekla odgovore na vprašanja. Njegov najpogostejši odgovor je bil: »Ne spomnim se!« Na vprašanje sodnice, ali ima slab spomin zaradi zdravstvenih razlogov, Helbl ni odgovoril pritrdilno.

Helblovo včerajšnje pričanje se je razlikovalo od tistega, kar je povedal dva dni po dogodku preiskovalni sodnici. Tako je včeraj trdil, da ne on in ne Peter Vravnik utapljajočemu Martinu Rogini iz čolna nista ponudila vesla, na katerega bi se morda lahko prijel in rešil. »Ponudil sem mu svojo roko, a je bila prekratka, da bi ga dosegel,« je rekel Helbl. Zanikal je Vravnikove trditve, da sta se vso noč vozila po Dravi zato, ker sta iskala Martina Rogino. Dejal je, da je čoln po tragičnem dogodku želel čimprej zapustiti, a je Vravnik, ki je potem tudi z njim fizično obračunal, vztrajal, da se še malo vozita. K obali sta po šestih, morda sedmih urah vožnje zapeljala šele zgodaj zjutraj naslednjega dne, ker jima je v motorju zmanjkalo bencina.

Ni se zmenil za klice na pomoč

Janko Helbl ni potrdil Vravnikove besede, da sta se potem, ko sta dosegla rečni breg in se razšla, dogovorila, da bo Helbl poklical policijo in povedal, kaj se je zgodilo. »Ne spomnim se, da sem mu to obljubil,« je rekel na sodišču. Glavni razlog, zakaj naj tega ni storil, naj bi bila prazna baterija v telefonu. Sodnica ga je vprašala, kako je potem lahko na telefonu preveril, koliko je ura, kot je pričal v preiskovalnem postopku. Helbl na njeno vprašanje ni imel razlage.

Peter Vravnik je bil na sodišču v Slovenj Gradcu zaslišan že v začetku tega tedna. Ker iz zdravstvenih razlogov zelo težko govori, je sodišču podal pisni zagovor, ki ga je prebral njegov zagovornik po službeni dolžnosti Tomaž Rotovnik. V zagovoru je poudaril, da Martina Rogine ni hotel potisniti v reko. Povedal je, da ni vedel, da Rogina ne zna plavati in da ni bil on tisti, ki je na čolnu sprožil prepir. Helbl trdi drugače. Spor naj bi po njegovih trditvah začel prav Vravnik zaradi pripomb na njegov odnos z Roginovo mamo. Še vedno ni natančno jasno, kdo je koga prvi potisnil, a dejstvo je, da se je Rogina kmalu po prepiru, ki je prerasel v fizično obračunavanje, brez reševalnega jopiča znašel v reki, na mestu, kjer je njen tok izjemno močan. Helbl, tudi sam neplavalec, je pričal, da je Vravnika večkrat pozval, naj mu pomaga iz vode rešiti od čolna nekaj metrov oddaljenega Rogino, a se ta ni zmenil ne za njegove pobude ne za klice na pomoč utapljajočega.

Vsi trije potniki v manjšem gumijastem čolnu so vanj sedli že rahlo opiti, alkohol pa so točili in pili tudi med vožnjo po Dravi. Alkohol naj bi Vravnikovo življenje krojil že od mladostnih let, saj je, kot je povedal na sodišču, živel v družini, kjer je bil pijanec oče. Vravnik je v zagovoru izrazil obžalovanje, da je Rogina umrl in da so sploh šli pijani s čolnom na reko, ob kateri Vravnik sicer živi.

Sojenje se bo nadaljevalo jutri z zaslišanjem prič in sodne izvedenke nevropsihiatrinje.