Zagorelo je 750 ton sveč, parafina in plastike

Ogenj je izbruhnil v skladišču predelovalca odpadnih sveč Ekoplastkom v Ljutomeru, vzrok še ni znan.

Objavljeno
09. junij 2017 09.37
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Ljutomer - Okrog 300 gasilcev iz številnih pomurskih prostovoljnih društev in poklicnih enot se je od četrtka zvečer v Ljutomeru borilo z največjim požarom v Pomurju v zadnjih dveh ali treh desetletjih, vendar ga tudi včeraj do poldneva še niso povsem ukrotili.

Znano je, da je zagorelo v skladišču predelovalca odpadnih nagrobnih sveč Ekoplastkom, kjer je bilo 80 ton nepredelanih sveč, 270 ton parafina in 400 ton plastične mase pvc. Ker je požar del proizvodne hale nekdanjega Mizarstva, kjer je zdaj Ekoplastkom, povsem uničil in se je porušila tudi streha hale, kriminalisti niti včeraj dopoldne še niso mogli začeti ugotavljati vzroka požara. Tudi direktor Ekoplastkoma si ne upa ugibati, kaj bi lahko zanetilo uničujočo ognjeno ujmo, poudarja pa, da materiali, ki so bili uskladiščeni v delu hale, kjer je zagorelo, niso lahko vnetljivi in sami od sebe ne morejo zagoreti. Tudi o višini škode še ne more govoriti, nam je dejal včeraj, saj bo treba najprej pregledati, kaj je s prostori, ki jih bo vsaj delno treba porušiti do tal.

Nekateri sumijo, da je bil požar podtaknjen

Ker je bila v delu, kjer je zagorelo, elektrika odklopljena, električni kratki stik najbrž ni mogel biti vzrok požara, zato nekateri sumijo, da je bil ogenj morda podtaknjen. Ena od očividk, ki je bila v bližini požara, ko se je ta začel, je menda povedala, da je slišala tri močne poke, potem pa zagledala dim.

Ker so snovi, ki so zgorele v požaru, znane in kemično niso nevarne, je v zvezi z ljutomerskim požarom verjetno pretirano govoriti o novem Kemisu, strokovnjaki pa prebivalcem Ljutomera kljub temu svetujejo, naj bodo previdni: »Čeprav je kemično onesnaženje zraka zaradi takšnih snovi malo verjetno, pa je šlo med požarom v ozračje veliko trdih delcev, ki so lahko škodljivi,« je včeraj dejala Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Maribora, ki je skupaj s kolegi iz tega laboratorija prišla jemat vzorce za analize onesnaženosti tal, zraka in vode v bližnji reki Ščavnici. Rezultati analiz vode bodo znani v ponedeljek in jih bo laboratorij nemudoma objavil, je dejala. Na prvi pogled pa je po njenem voda v Ščavnici zaradi požara onesnažena samo z gasilsko peno.

Pričakujejo težave pri komunalnih podjetjih

Sanacija posledic požara bo verjetno trajala kar nekaj časa, kar utegne povzročiti težave pri komunalnih podjetjih, ki so vključena v shemo zbiranja odpadnih sveč Prons, ki predelavo prepušča Ekoplastkomu. Ta družba je doslej predelovala približno polovico od 2300 ton odpadnih nagrobnih sveč, kolikor jih ločeno vsako leto zberejo slovenska komunalna podjetja.

Ker po besedah direktorja Pronsa Marjana Guliča še ne morejo predvideti, kdaj bo predelava lahko spet stekla, se bodo zbrane sveče verjetno začele nabirati pri zbiralcih, saj drugi predelovalec, jeseniški Plastkom, tolikšnih dodatnih količin verjetno ne bo zmogel predelati. »O tem, koliko dodatnih količin sveč bi lahko prevzel drugi predelovalec, se bomo začeli pogovarjati prihodnji teden,« je včeraj dejal Andrej Gomboši iz Saubermacherja.