V petih letih Slovenci povozili več kot 26.000 srn

Ljubljana − »Mi smo razumna bitja in moramo storiti več za preprečitev trkov, žival gre čez cesto, ker pač mora,« je dr. Boštjan Pokorny, predsednik strokovno-znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije (LZS), jasen, kje je odgovornost za morijo med divjadjo na naših cestah, kjer na leto po nepotrebnem pogine tisoče živali.

Kot opozarjajo na LZS, število trkov vozil s prostoživečimi živalmi, zlasti divjadjo in velikimi zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod po svetu, kar je predvsem posledica intenzivnega širjenja cestnega, v manjšem obsegu tudi železniškega omrežja v naravna okolja, povečanja gostote prometa, vedno večjih hitrosti vožnje pa tudi izjemnega povečanja nemira v naravnem okolju, denimo »objestnega izvajanja rekreacije v neprimernem času«, kot je na primer nočno gobarjenje s svetilkami. K tej problematiki prispeva tudi vožnja v naravnem okolju z motornimi vozili in kolesi ali izpuščanje psov v naravo brez sleherne kontrole. Poleg velikega števila povoženih živali je velika tudi škoda na vozilih, trki z živalmi pa se lahko končajo celo s hudimi nesrečami.

Najpogosteje pod avtomobil zaidejo srne

»Samo prostoživečih parkljarjev je v Sloveniji registrirano povoženih med 4900 in 6800 na leto, dejansko število pa je še bistveno večje,« opozarja Pokorny. V obdobju 2011–2015 je na slovenskih cestah izgubilo življenje kar 26.498 srn, 706 jelenov, 499 divjih prašičev, 47 gamsov, 36 damjakov, 17 muflonov, 4517 lisic, 2238 jazbecev, 2638 poljskih zajcev, 1970 kun belic, 169 kun zlatic, 64 vider, 42 medvedov, 26 divjih mačk, osem šakalov, šest volkov, dva rakunasta psa in en ris.

Čeprav vseh srečanj med vozili in živalmi najbrž ni mogoče preprečiti, pa so na LZS prepričani, da je z nekaterimi ukrepi mogoče to število bistveno zmanjšati, za kar si prizadevajo skupaj z upravljavci cest.

Kot pravi Pokorny, to v zadnjih letih tudi uspeva. »Čeprav je vsak dan v povprečju v Sloveniji še vedno povoženih med 15 in 20 osebkov srnjadi, ki najpogosteje zaidejo pred avtomobil, se število povožene srnjadi od leta 2010 stalno zmanjšuje, kar je posledica odgovornega odnosa upravljavcev lovišč, realizacije načrtovanega letnega odvzema v primerni sestavi in različnih omilitvenih oziroma odvračalnih ukrepov, ki jih v sodelovanju z lovci, upravljavci lovišč in LZS v zadnjih letih izvajajo direkcija za infrastrukturo in Dars skupaj z več raziskovalnimi institucijami,« pravi sogovornik in dodaja, da so letos izdelali strokovne podlage, ki bodo v prihodnje omogočile racionalno izvedbo najbolj primernih omilitvenih ukrepov na najbolj problematičnih odsekih slovenskih cest.

Po namestitvi odsevnikov za 50 odstotkov manj trkov

S pomočjo v svetu edinstvenih lovsko-informacijskih sistemov, ki jih je razvila tudi LZS, oziroma sistema Lisjak so namreč prepoznali najbolj problematične odseke slovenskih cest. Kot pojasnjuje Pokorny, je v splošnem največ povožene srnjadi v severovzhodni Sloveniji (zlasti problematično je območje Dravskega in Ptujskega polja), v Posavju, okolici Nove Gorice, na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. Pokorny pri tem sicer poudarja, da je tveganje za trke s srnjadjo zlasti v jutranjem in večernem mraku veliko tako rekoč na vseh slovenskih cestah, saj je vrsta pri nas splošno razširjena. Največ divjih prašičev pred avtomobil zaide v zahodni Sloveniji, največ trčenj z jelenjadjo pa je v južni Sloveniji in na Goričkem.

Avgusta so sicer na več kot 24 kilometrih državnih cest v 20 loviščih poskusno namestili modre odsevnike, kar je po preliminarnih podatkih za trimesečno obdobje privedlo do kar 50-odstotnega zmanjšanja števila povoženih parkljarjev, kar po besedah Boštjana Pokornyja nakazuje, da bi ukrep lahko bil primeren za širšo implementacijo v slovenski prostor. Enako velja za zvočna odvračala, ki so bila na najbolj problematične odseke slovenskih cest uspešno nameščena že v preteklosti, nekaj odsekov pa bo direkcija z njimi opremila konec tega leta. Zvočna odvračala bodo namestili še na vse priključke na gorenjske avtoceste in priključek Razdrto na primorski avtocesti.

Pokorny opozarja, da so vozniki tisti, ki morajo kljub ukrepom prispevati več k zmanjšanju števila povožene divjadi in upoštevati prometno signalizacijo, hkrati pa se zavedati, da se lahko živali na cesti pojavijo kjerkoli, tudi tam, kjer ni znakov za nevarnost. »Odvračalni ukrepi bodo učinkoviti le, če bomo tudi vozniki prispevali svoj delež z odgovorno in premišljeno vožnjo,« je poudaril.

Podpis dogovora

Predsednik LZS Lado Bradač je z ministrstvom za promet in direkcijo za infrastrukturo podpisal dogovor o sodelovanju glede zmanjšanja tveganj za trke z divjadjo na glavnih in regionalnih cestah. Pobuda za tovrstno sodelovanje je po njegovih besedah nastala zaradi obstoja lovskega informacijskega sistema in izjemnih podatkovnih baz v njem, vključno s podatki o povoženi divjadi, ki jih vsak dan na terenu ustvarjajo lovci, člani lovske organizacije. »Slednje potrjuje aktivno vlogo LZS pri strokovno-znanstvenem delu glede raziskav divjadi in lovstva, vključno z voljo in znanjem po reševanju povsem konkretnih problemov, kot so trki vozil z divjadjo, pa tudi osnovno paradigmo lovske organizacije, da se do divjadi, naravnega okolja in drugih uporabnikov prostora obnašamo odgovorno,« pojasnjujejo na LZS.