Tiskane izdaje
S ponedeljkovo reševalno vajo so reševalci hkrati opozorili na še druge sistemske težave. »Deset minut hoje iz Tolmina, pa že nismo več v civilizaciji,« je zbrane nagovoril načelnik tolminske postaje Žarko Trušnovec. Pred Dantejevo jamo nad kanjonom Tolminke in Zadlaščice je bilo treba iz previsne stene rešiti poškodovanega alpinista. Za klasično reševalno akcijo 20 metrov nad tlemi je deset reševalcev skorajda dve uri delalo v mravljišču, preden so »poškodovanega« povsem rutinsko spravili na tla. »To je minimalna ekipa, da se vaja ne zavleče,« je pojasnil.
GRS Tolmin je že dolgo let najbolj obremenjena postaja pri nas. Z letošnjimi 75 intervencijami (leta pa še ni konec) so tamkajšnji reševalci dosegli povprečje zadnjega desetletja, medtem ko so leta 2012 presegli stotico. So pa zato letos morali vpisati kar rekordnih 13 smrtnih žrtev in 29 huje poškodovanih. »Statistika je zelo črna. Tako kot zadnja leta je največ nesreč jadralnih padalcev. Precej je bilo delovnih, vodnih, kolesarskih nesreč. Ni dejavnosti, kjer letos ni bilo intervencije. Aktivnih je bilo 62 reševalcev − tako rekoč vsi, ki niso starejši od 80 let,« je opozoril.
Odsotnost z dela še naprej ostaja težava, saj delodajalci zaradi pogostih izostankov ne morejo imeti neskončnega razumevanja, zato je bilo letos nekajkrat že kritično, priznava Trušnovec: »Smo nekako na meji.«
Postaji je 6000 evrov poklonila Zavarovalnica Triglav, s čimer bo nakupila opremo za dve sidrišči za dviganje in spuščanje ponesrečencev ter del medicinske opreme. »Takšna oprema je dobrodošla prav pri vseh drugih reševanjih od padalskih nesreč do reševanja v kanjonih ali prometnih nesreč. To je splošna oprema za delo v gorski reševalni službi,« je opisal Trušnovec in nadaljeval: »Obstoječa oprema je precej iztrošena. Poleg tega imamo neredko tudi po dve, tri ali štiri intervencije na dan, zato smo morali do zdaj precej improvizirati in reševati z minimalno opremo. To pa bo zadeve precej izboljšalo.«
Donacije so očitno nujen del gorskega reševanja. Tolminci od 50.000 evrov vrednem letnem proračunu dobijo zgolj za slabo polovico sistemskega denarja. »Preostalo moramo zagotoviti sami. Ali pomagajo občine ali pa donatorji. Tudi denar se deli po normativih. Po tem nam pripada 35 reševalcev, kar je v okviru GRS osem odstotkov, vsako leto pa naredimo 20 odstotkov vseh intervencij,« je sklenil.
