Tiskane izdaje
Na seji višjega sodišča, ki je potekala 10. februarja, je sicer Zupan v sodni spis vložil zaupni dokument ministrstva za obrambo z datumom 28. junij 2005, ki naj bi ga razbremenil krivde. Listina, ki jo je podpisal njegov nadrejeni na ministrstvu za obrambo Edvard Kraševec, je naslovljena na oddelek temeljnih razvojnih programov, ki ga je vodil Zupan. V dokumentu je po navedbah sodnega senata zapisano, da Kraševec po nalogu takratnega državnega sekretarja na ministrstvu Francija Žnidaršiča pooblašča Zupana, naj nadaljuje obveščanje Cekute o nakupu oklepnikov 8x8.
Zupan je v svojem nastopu višje sodišče prepričeval, da je bil le izvrševalec. Izpolnjevanje ukazov je po njegovih besedah ena izmed pomembnejših načel v obrambnih silah. »Do dokumenta prej nisem imel dostopa. Dobil sem ga v hišni nabiralnik in ne vem, kdo ga je poslal,« je o odkritju dokumenta povedal Zupan. Na hodniku sodne palače je pozneje razkril, da je listino prejel približno tri tedne po ustnem izreku sodbe na prvostopenjskem sodišču.
Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je odgovoril, da je Zupan v sodnem postopku večkrat navajal, da Cekuti ali drugi osebi nikoli ni posredoval dokumentov ali podatkov o nabavi oklepnikov. »To kaže na nasprotje med njegovimi izjavami in listino, ki jo je vložil v spis,« je na seji zatrdil Ferlinc. Po njegovi oceni je to le cenen manever, namenjen zmanjševanju njegove krivde.
Na nov dokument se je odzval tudi nekdanji državni sekretar Žnidaršič, ki je kategorično zavrnil, da bi Kraševcu podal omenjeno navodilo. Po pregledu kopije dokumenta je Žnidaršič opozoril na nekaj nelogičnosti, ki v negotovost postavljajo samo verodostojnost listine. Glava dokumenta je po njegovih besedah opremljena z naslovom Urad za logistiko, ki pa junija leta 2005, tako pravi Žnidaršič, že tri leta ni več obstajal. Namesto urada je obstajal direktorat za logistiko.
»Prav tako je 'dokument' podpisal Edvard Kraševec kot vodja sektorja za opremljanje, čeprav je bil 28. junija 2005 še vedno vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za logistiko. Pričakujem, da bodo pristojne službe opravile svoje delo pri ugotavljanju verodostojnosti predstavljenega dokumenta,« je pred mesecem dni pojasnil Žnidaršič.
Cekuta je pred višjim sodiščem ponovil trditve iz sojenja na prvi stopnji, da je Patrio le obvestil o gospodarskih in političnih razmerah v državi. A sodišče ni verjelo, da bi bila Patria za to pripravljena plačati 460.000 evrov (ta znesek je le 30 odstotkov celotnega dogovorjenega plačila), kolikor je dobil na svoj račun. V sodnem spisu je okoli dvesto elektronskih sporočil (Cekuta jih je označil za ponaredke), ki so si jih izmenjali Cekuta, Wolfgang Riedl ter Reijo Niittynen in Pauli Rumbin iz Patrie, v njih pa je govor o podatkih ministrstva iz projekta o nakupu osemkolesnikov.
Senat prvostopenjskega sodišča Zupanu ni verjel, da ni imel dostopa do določenih podatkov in da ni vedel, da Cekuta dela za Patrio.
