Za en umor sedi, sodijo mu še za drugega

Jaka Ulčnik je očeta treh majhnih otrok leta 2005 domnevno ustrelil na hišnem pragu tik zatem, ko se je poslovil od žene.

Objavljeno
12. april 2017 20.59
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Celje – Jaka Ulčnik, ki bo letos dopolnil 34 let, je že skoraj dvanajst let v zaporu zaradi umora brata in poskusa umora bratovega dekleta junija 2005. Vendar mu tožilstvo očita tudi, da je istega leta zahrbtno umoril 38-letnega Milenka Penavo. Predobravnavni narok je bil že pred dvema letoma, po izločitvi ene listine in sodnice se je glavna obravnava včeraj končno začela.

Jaka Ulčnik iz Bistrice ob Sotli je po ugotovitvah tožilstva sredi marca 2005 ukradel lovsko puško z daljnogledom, nato pa se z njo odpeljal v Bosno in Hercegovino. Ogledal si je teren, se skril v grmovje in celo noč čakal, da iz hiše, ki je bila na drugi strani potoka in oddaljena slabih 50 metrov, pride Milenko Penava. Ubil ga je en sam strel v glavo, tako rekoč takoj po slovesu od žene, ko je odhajal na delo. Doma so bili še njuni trije otroci, stari od tri do devet let. Kot je včeraj povedala višja državna tožilka Marinka Čakš, je Ulčnik puško odvrgel ob potok, sedel v avto in se odpeljal v Slovenijo.

Umor je Bosno precej pretresel, saj naj bi bil Penava znan kot dober in pošten človek. Ulčnik ga je spoznal prek svojega očeta, ki je imel prav tako kot Penava doma žago. Ulčnik naj bi Penavo skušal zmamiti v nečedne posle, Penava pa naj bi ga zavrnil. Nekaj je o tem na zaslišanjih govoril Ulčnikov znanec Franc Penič, ki pa mu po dvanajstih letih ni prav veliko ostalo v spominu. Zdaj se je spomnil le za Ulčnika najbolj obremenilnega pripovedovanja. Tako naj bi mu ta med potjo na pijačo povedal, da je v Bosni nekoga ustrelil, odvrgel puško in se odpeljal nazaj v Slovenijo. Penič mu (najprej) ni verjel.

»Streljal si name!«

Penič je z Ulčnikom nekaj časa prijateljeval, nekajkrat sta šla skupaj na Hrvaško. Tudi v Bosni sta bila skupaj s še enim znancem, ker se je Ulčniku tam pokvaril avto, vendar jim ga ni uspelo popraviti. Penič je bil glede Ulčnikovih grehov že večkrat zaslišan, tudi v primeru umora njegovega brata Jožeta in bratovega dekleta Nine Klavdije Lojen. Kasneje so ga zaradi umora v Bosni prav tako zasliševali, bil je celo na poligrafu. Prvič pa je o Ulčnikovih besedah glede umora v Bosni spregovoril pozimi leta 2005. Isti dan je bil zaslišan dvakrat, po zaslišanju v Šmarju pri Jelšah še v Celju. »Spraševali so me o Bosni. Takrat sem jih vprašal: 'Pa me menda ne sprašujete, ali je Jaka kaj naredil?' Sem pa po celem dnevu zasliševanja hotel samo domov in rekli so mi, da bom lahko šel, ko bom podpisal zapisnik,« se je spomnil včeraj. Ni se več spomnil, da je na enem od zaslišanj povedal, da mu je Ulčnik dejal, da zaradi človeka, ki ga je ubil, nikoli ne bo bogat in da ga je ustrelil zaradi propadlega posla.

Puško naj bi Ulčnik ukradel Dragu Gmajniču. Ta je prepričan, da celo dvakrat. Ko so mu jo ukradli, je takoj obvestil policijo, potem pa je bil zelo previden: »Morilo me je, da mi je nekdo ukradel puško. Nisem si mislil, da bi to lahko bil Jaka, bili smo namreč v dobrih odnosih, delal sem pri njegovem očetu. V avtu je bila poleg puške še nova motorna žaga, vredna okoli tisoč evrov, v denarnici je bilo okoli 30.000 tolarjev. Pa tega ni nihče vzel! Tako sem vedel, da to niso bili kakšni Cigani. In potem se je zgodilo še enkrat. Ampak takrat sem zalotil Ulčnika, kako je vzel puško. Takoj sem poklical policijo. In ko sem čakal z Jako, mi je priznal tatvino prve puške in rekel, da mu je žal.«

Ulčnik, ki mora imeti roke in noge po navodilih z Doba ves čas vklenjene, je po Gmajničevem pričanju glasno vzkliknil: »Streljal si name, človek božji. Ničesar nisem storil, niti na dvorišču nisem bil, ti si me tja zvlekel! Z lovsko puško je streljal name, potem me je pa dve uri na tleh držal.« Gmajnič je mirno odgovoril: »Seveda sem ga držal, sicer bi pobegnil.« Ulčniku zaradi kraje puške ne bodo več sodili, ker je pregon zastaral, je pa zadeva pomembna, ker je bila ukradena puška morilsko orožje.

Čakanje na pravico

Puško so že na dan umora našli bosanski policisti, ki so zbrali tudi večino dokazov. Ker predkazenski postopki v Bosni in Hercegovini potekajo drugače kot v Sloveniji, je Ulčnikov zagovornik Aleš Novak sicer predlagal izločitev tako rekoč vseh dokazov in sodnice Mojce Turinek. Na koncu je bila izločena ena sama listina, Ulčniku pa po novem sodi veliki senat s predsedujočo sodnico Ingrid Lešnik.

Obramba je zahtevala neposredno zaslišanje vseh prič, nekaj jih bo prišlo tudi iz Bosne, prav tako angažiranje novega izvedenca psihiatrične stroke. Psihiatri so Ulčnika že večkrat pregledovali in opazovali, med čakanjem na obravnavo za umor brata je celo pobegnil iz psihiatrične bolnišnice v Ljubljani, kasneje so ga našli v Zidanem Mostu. Zaradi umora brata, ki ga je trikrat ustrelil, in poskusa umora bratovega dekleta, ki jo je skušal tudi zadaviti, potem ko je njegov strel ni ubil, trenutno prestaja 30-letno zaporno kazen.