Za nesrečo na Blanci ni odgovoren nihče

Ljubljana – Dobrih sedem let po tragični čolnarski nesreči pri hidroelektrarni Blanca, v kateri je med spustom po Savi umrlo­ trinajst ljudi, sodišče v pravdnem postopku ni ugotovilo odškodninske odgovornosti za tragedijo. Kazenske odgovornosti že pred leti niso našli niti policisti in tožilstvo.

Ljubljansko okrožno sodišče je po naših podatkih v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, ki so ga svojci nekaterih preminulih vložili proti organizatorjem spusta, investitorjem in izvajalcem del pri gradnji HE Blanca. Sodba še ni pravnomočna, tožnikom pa so ostali visoki stroški postopka.

Nesreča se je zgodila 3. julija 2008, ko je takratni sevniški župan Kristijan Janc povabil predstavnike tamkajšnjih krajevnih skupnosti, občine Krško ter lokalne politike in gospodarstvenike na spust po Savi. Spust – v štirih kanujih in spremljevalnem gasilskem čolnu je izplulo več kot 30 ljudi – bi se moral končati v Brestanici, predvideval je tudi ogled del na hidroelektrarni Blanca.

Svojci zahtevajo odgovornost

Po nesreči enega od kanujev, ki se je kmalu po začetku plovbe zaletel v steber mostu na Radni, so pot nadaljevali trije. Dva sta v nasprotju z dogovorom, da se bodo ustavili pred hidroelektrarno Blanca in jo obhodili po brežini, zaveslala prek prelivnih polj in sledila je katastrofa. Posrkalo ju je v sifon, enega pa nato še pretrgalo na pol. Med trinajstimi žrtvami je bil tudi sevniški župan, preživela je le njegova žena.

Krški policisti so septembra 2008 na okrožno državno tožilstvo v Krškem oddali poročilo o preiskavi nesreče na hidroelektrarni Blanca. Za nesrečo na prelivnih poljih niso našli elementov kaznivega dejanja, zaradi domnevne neprimernosti opreme pa je bil ovaden Ivan Jamnik, ki je organizatorjem posodil čolne, a je tožilstvo ovadbo za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti kasneje zavrglo.

Pet svojcev tragično preminulih se je odločilo za zasebno tožbo, s katero zahtevajo odškodninsko odgovornost, denarno nadomestilo zaradi smrti bližnjega pa so zahtevali od občine Sevnica, Holdinga Slovenske elektrarne, Hidroelektrarne na spodnji Savi, krškega podjetja Infro (v nesreči sta umrla tudi dva njihova zaposlena), CGP, Zavarovalnice Triglav in tudi (zdaj že pokojnega) Jamnika oziroma njegovega dediča.

Občino med drugim obtožujejo, da je dopustila plovbo, čeprav je vedela, da ta po gradbišču ni dovoljena, izvajalcem med drugim očitajo, da so preusmerili vodo čez prelivna polja, čeprav gradnja na akumulacijskem jezeru še ni bila tako daleč, da bi se zapornice na prelivnih poljih lahko dvignile. ­Jamnik pa, poleg tega, da je priskrbel neprimerna plovila, menda sploh ni imel dovoljenja za plovbo, v tožbi zatrjujejo tožniki.

Niso se držali dogovora

Pet svojcev tragično preminulih je s tožbo zahtevalo od 25.000 do 30.000 evrov odškodnine, v dveh primerih tudi rento, a je okrožno sodišče tožbeni zahtevek vseh tožnikov v celoti zavrnilo za vse tožence, nam je potrdilo več vpletenih odvetnikov oziroma odvetnic. Sodišče je po končanem obsežnem dokaznem postopku ugotovilo, da odgovornosti, ne objektivne in ne krivdne, ni mogoče naprtiti nikomur od toženih, pri čemer je v sodbi podrobno utemeljilo svojo odločitev za vsakega toženca. Več prič je potrdilo, da so se udeleženci spusta dogovorili, da bodo pristali pred prelivnimi polji, vendar sta dva čolna zaveslala čez polja, s čimer so po mnenju sodišča ti udeleženci spusta sprejeli ­tveganje.

V zadevi je sodišče sicer pritegnilo k sodelovanju tudi izvedenca s fakultete za strojništvo, ki je izdelal mnenje o tem, kako je bilo poskrbljeno za varnost na gradbišču hidroelektrarne, saj so tožniki prepričani, da to ni bilo dobro zavarovano. Izvedenec je pri izdelavi mnenja izhajal iz zbrane dokumentacije, med drugim iz ugotovitev inšpektorjev po nesreči, ki so ocenili, da je bilo varovanje urejeno skladno z varnostimi načrti in takrat veljavno zakonodajo. Na vseh dotokih do struge so bile postavljene gradbene mreže, ki so jih udeleženci spusta odmaknili, da so lahko prišli mimo.