Zadruga oškodovana, krivcema zaporna kazen

Stanovanjska zadruga Gorenjske je bila oškodovana za najmanj 353.126 evrov – Odvetnika napovedala pritožbo

Objavljeno
22. januar 2016 16.00
Marjana Hanc
Marjana Hanc
Kranj – Predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske (SZG) Franc Teran in nekdanji odvetnik Kristijan Gnilšak sta kriva zlorabe položaja oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju ter oškodovanja zadruge v višini 353.126 evrov, je včeraj razglasila sodnica Marjeta Dvornik. Vsakemu je dosodila po dve leti in pol zapora. Sodba še ni pravnomočna.

Teran z denarjem ni ravnal kot skrben gospodar, je navedla sodnica. Mestna občina Kranj je namreč po sodni poravnavi, sklenjeni med občino in SZG 25. oktobra 2010, v dveh obrokih skupaj nakazala 620.000 evrov na Gnilšakov fiducirani račun in na še en bančni račun, ki ni bil določen v poravnavi. Še isti dan, 23. novembra 2010, ko je občina nakazala 420.000 evrov, je Gnilšak dvignil 364.000 evrov, kmalu nato pa še preostalo. Tudi po nakazilu drugega obroka 5. aprila 2011 je večino denarja dvignil v enem mesecu in z njim plačeval svoje račune. »Tako sem v celoti sledila ugotovitvam tožilke, ki je bila v končni besedi s konsistentnimi navedbami bolj prepričljiva, te navedbe pa imajo podporo tudi v dokaznem gradivu. Tožilstvo je namreč po spremenjeni obtožnici dokazovalo, da si je Gnilšak prilastil 353.126 evrov,« je v obrazložitvi dejala sodnica.

Zaporna in denarna kazen

Poleg tega bosta morala Teran in Gnilšak plačati še sto oziroma 150 dnevnih zneskov stranske denarne kazni, Gnilšak pa bo moral vrniti tudi protipravno pridobljeno premoženjsko korist v višini 353.126 evrov. Plačati bosta morala stroške izvedenke ekonomske stroke v višini 2060 evrov, ki jo je najelo sodišče, sojenja in sodne takse. Sodnica je upokojenemu Teranu, ki je že bil kaznovan za isto kaznivo dejanje tudi v povezavi z delom zadruge, izrekla še varnostni ukrep: tri leta po pravnomočnosti sodbe ne bo smel več opravljati funkcije predsednika SZG.

Na prvem zaslišanju na policiji novembra 2011 je Teran predložil zgolj osnovno pogodbo med Gnilšakom in SZG, medtem ko je bila obtožnica napisana julija 2013. Mnogi dokumenti, s katerimi sta obtožena dokazovala, da je bilo vse v redu, pa datiranjo prav v to vmesno obdobje. Zlasti Gnilšak je skušal z vrsto mnenj, ki so jih napisale tudi avtoritete s teh področij, dati temu velik pomen. »Vsi ti strokovnjaki pa niso imeli vpogleda v celoten sodni spis, kot ga je imela izvedenka ekonomske stroke in ki je kredibilno opravila svoje delo. Njeno mnenje je bilo Teranu in Gnilšaku celo v korist, saj je priznala plačilo upnika novembra 2013 v višini 180.000 evrov. Ker je bila sodna preiskava že v teku, lahko tako plačilo mogoče šteti kot zakrivanje sledov ... Najmanj 353.126 škode je nastalo in kje je denar, sploh ni relevantno,« je menila sodnica. Po njenem je bila tudi sklenitev predpogodbe o nakupu nepremičnine, ki je bila že nekoč last SZG in naj bi se zdaj spet kupovala, le slepilni manever.

Za Mohorja Bogataja ni dovolj dokazov

V obrazložitvi sodbe je sodnica izpostavila, da je doslej nekaznovanega Gnilška obravnavala kot pomočnika pri storitvi kaznivega dejanja. Toda do kaznivega dejanja ne bi moglo priti, če ne bi bilo nakazila z občine, smo včeraj novinarji po razglasitvi sodbe opozorili tožilko Vesno Primožič. Najprej je dejala, da ne želi komentirati, nato pa je ponovila stališče, da po mnenju tožilstva ni bilo zadosti dokazov, da je Mohor Bogataj izvršil kaznivo dejanje.

Pristojni z občine so namreč kar nekaj časa celo pred mestnimi svetniki skrivali, da je bil denar nakazan.

Gnilšak, ki je bil pooblaščeni odvetnik občine in po drugi strani pooblaščeni odvetnik SZG, na svojo roko pa je še pred sodno poravnavo odkupoval terjatve upnikov SZG, je bil tudi svetovalec kranjskega župana Mohorja Bogataja in mu je bil celo v veliko oporo pri sestavljanju koalicije. Bogataj je takoj po izvolitvi naročil sklenitev sodne poravnave med občino in SZG. Tedaj mestni svet še ni deloval, nadzorni odbor pa še ni bil ustanovljen. Ker je Bogataj omogočil poravnavo brez predhodnega soglasja mestnega sveta, je bil osumljen zlorabe položaja, tožilstvo pa je po končani sodni preiskavi julija 2014 zoper njega ustavilo pregon.

Po odhodu s sodišča je obtoženi Gnilšak izjavil: »To je šele prvi polčas.« Zagovornika pa sta napovedala pritožbo na višje sodišče.