Zaporniške celice gostijo znana imena

Odmevni primeri 2014: Obsodbe, razveljavitve, preiskave. Podjetniki, politiki, sodnik, odvetniki, cerkvena dostojanstvenika ...

Objavljeno
01. januar 2015 20.14
Motiv iz zaporov na Dobu pri Mirni 14.aprila 2014.
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana – Tudi leta 2014 je policija obveščala o hišnih preiskavah zaradi suma gospodarskega kriminala in korupcije, nekoč vplivni posamezniki so se vrstili na zatožni klopi sodišč. Zaradi pravnomočnih obsodb so nekateri že izkusili življenje za rešetkami, druge zaporniške žimnice še čakajo. Izbrali smo nekaj najbolj odmevnih primerov, ki so zaznamovali leto 2014.

Od sredine oktobra v našem največjem zaporu zaporno kazen prestaja nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot, ki mu je višje sodišče julija zaradi nezakonite prodaje delnic Istrabenza potrdilo pet let in deset mesecev zapora. Če bo na višjem sodišču obstala kazen štirih let in dveh mesecev za zlorabo položaja pri financiranju menedžerskega prevzema Pivovarne Laško, ki so mu jo izrekli konec novembra, pa bo njegovo bivanje za rešetkami daljše – enotna kazen je devet let in devet mesecev. Za zapahe bi za sedem let zaradi trgovanja z delnicami Istrabenza moral tudi Igor Bavčar, ki si že od oktobra prizadeva odložiti odhod v zapor iz zdravstvenih razlogov. Okrožno sodišče njegovi prošnji za odlog kazni ni ugodilo, Bavčar pa zdaj vse upe polaga v višje sodišče.

Na zaporno kazen dveh let oziroma 18 mesecev sta pravnomočno obsojena nekdanji lastnik CPL Ranko Mimović in direktor Stanko Petrič zaradi 2,2-milijonskega oškodovanja podizvajalca propadlega ljubljanskega gradbinca (del kazni sta prestala že v priporu oziroma hišnem priporu).

Brane Gorše, ljubljanski odvetnik in nekdanji stečajni upravitelj vodnogospodarskega podjetja Hidro Koper, bo po odločitvi koprskih višjih sodnikov v zaporu namesto deset prebil šest let. Za milejšo kazen so se odločili, ker tožilstvu ni uspelo dokazati nekaterih dejanj poslovne goljufije in zlorabe položaja, prav tako ne, da je neupravičeno prejel približno 130.000 evrov nagrade za vodenje stečajnega postopka v Hidru.

Ali bo za zapahe odšel nekdanji direktor Stanovanjskega sklada RS Edvard Oven, pa še ni znano. Konec januarja so ga na okrožnem sodišču zaradi oškodovanja stanovanjskega sklada za več kot dva milijona evrov obsodili na štiri leta in pol zapora, a sodba še ni pravnomočna.

Ponovno na zatožno klop

Na zaporniški žimnici je dobro leto spal Bine Kordež, obsojen na šest let in pet mesecev zapora zaradi oškodovanja Merkurja pri preprodaji trgovskega centra Primskovo, nato so ga konec oktobra 2014 izpustili na prostost. Vrhovno sodišče je v obravnavi njegove zahteve za varstvo zakonitosti ocenilo, da so podani razlogi za prekinitev prestajanja zaporne kazni, ti razlogi pa so se potrdili pred dnevi, ko so sodbo razveljavili. Sodili mu bodo ponovno, sojenje pa bodo ponovili tudi nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju. Vrhovno sodišče je julija razveljavilo sodbo, na podlagi katere bi moral zaradi dodelitve službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježoviti v zapor za sedem mesecev.

Potem ko je obsodilno sodbo 2013. slišal tudi nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, ki ga je celjsko okrožno sodišče zadevi Betnava obsodilo na dve leti zapora zaradi naklepnega napeljevanja k poslovni goljufiji na škodo EU, je višje sodišče novembra sodbo razveljavilo. Sicer pa zoper Krašovca poteka še sodna preiskava zaradi (pre)prodaje delnic Mladinske knjige Založbe, d. d. Poleg njega preiskujejo tudi nekdanjega nadškofa Franca Krambergerja, ki je zaradi cerkvene finančne afere odstopil in se kot škof upokojil, Ivana Fermeta iz Etola in Stanislava Valanta (NFD). Preiskovalci jih sumijo, da so z zlorabo položaja prišli do velike protipravne premoženjske koristi v višini dobrega milijona evrov za nadškofijo.

Pobegli in bolehni obsojenci

V zaporniški kuhinji bi se od začetka leta 2014 moral prehranjevati tudi Robert Časar, nekdanji predsednik uprave Luke Koper, decembra 2013 pravnomočno obsojen zaradi mešetarjenja z zemljišči na Orleški gmajni, a je na begu. Kljub mednarodni tiralici, odreditvi pripora in evropskem nalogu za prijetje in predajo ga še niso našli, zato je policija v začetku decembra obljubila nagrado tistim, ki ji ga bodo pomagali izslediti z informacijami.

Vprašanje pa je, kdaj oziroma ali bo sploh 14-mesečno zaporno kazen v zadevi Čista lopata prestal nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar. Sodišče mu je že drugič odložilo začetek prestajanja kazni za leto dni zaradi slabega zdravstvenega stanja, zaradi šibkega zdravja se je leta 2014 rešil že štirih kazenskih postopkov, najverjetneje pa se ne bo zagovarjal niti za preostale domnevne grehe, ki mu jih očita tožilstvo. Glede na ugotovitve komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri ljubljanski medicinski fakulteti, da je nesposoben za sojenje, je sodišče zanj pravnomočno zavrglo dve obtožbi in ustavilo dva kazenska postopka (ta sklep še ni pravnomočen).

Kakšen bo sodni epilog sojenja nekdanjemu predsedniku uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna Marku Jakliču, še ni znano. Zaradi domnevnega oškodovanja (najmanj 551.213 evrov) zdravstvene zavarovalnice pri poslih s S&T Slovenija in prelivanja teh sredstev na račune Jakličevega podjetja M-Kontakt na Hrvaškem so mu začeli soditi pred nekaj meseci, po razmeroma dolgi sodni preiskavi pa se je sredi decembra začelo tudi sojenje Andreju Lovšinu, ki mu obtožnica očita nadaljevanje kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gradnji terminala Čehov v Moskvi. Ali bo na zatožno klop v prihodnje sedel tudi nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Uroš Rotnik, pa bo jasno po sodni preiskavi. V začetku novembra se je po odmevnih hišnih preiskavah in pridržanju znašel v priporu zaradi suma pranja denarja pri projektu šestega bloka.

Patria še vedno v središču

Tudi leto 2014 je najbolj zaznamovalo dogajanje v zvezi s kazenskim postopkom v zadevi Patria, kjer sta aprila višje in nato novembra še vrhovno sodišče potrdili sodbo okrajnega sodišča, da mora Janez Janša zaradi kaznivega dejanja, povezanega z dajanjem oziroma sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnikov, v zapor za dve leti. Za Janšo, ki je kazen začel prestajati junija, je ustavno sodišče začasno – do končne odločitve – zadržalo izvajanje zaporne kazni, zaradi česar je 12. decembra odkorakal na prostost. Pritožbo lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča, obsojena sta na leto in deset mesecev zapora, ustavno sodišče še ni začelo obravnavati in sta še za zapahi.