Zaslišali bodo Romana Leljaka

Novinar Reporterja Igor Kršinar pred sodiščem zaradi razžalitve.
Objavljeno
04. januar 2018 20.20
Simona Fajfar
Simona Fajfar

Ljubljana – Janez Zemljarič, nekdanji načelnik slovenske Službe državne varnosti (SDV), zaradi razžalitve toži Igorja Kršinarja, novinarja časopisa Reporter. Ta je v treh člankih, ki so bili objavljeni januarja 2014, Zemljariča povezoval z umorom hrvaškega emigranta, ki se je zgodil leta 1975.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču končujejo dokazni postopek v zasebni tožbi, ki jo je proti novinarju Igorju Kršinarju sprožil skorajda devetdesetletni Janez Zemljarič. Novinarju – do nedavna je bil med toženimi tudi Reporterjev fotograf Primož Lavre, vendar je Zemljarič tožbo proti njemu pred kratkim umaknil – očita, da ga je s tremi članki razžalil oziroma posegel v njegovo čast in dobro ime.

Zasebni tožnik meni, da so sporni že naslovi člankov, kot je na primer Kliči Zemljariča za umor ali Med organizatorji terorističnih akcij SDV v Avstriji je bil tudi Janez Zemljarič, obenem pa naj bi novinar v članku uporabljal žaljive trditve, češ: »Zakaj že sedaj od Slovenije ne zahtevajo izročitve morilcev njihovih sonarodnjakov? Nekdanja najvišja udbovca Janez Zemljarič in Silvo Gorenc ter njuni sodelavci verjetno ne bodo več dolgo hodili na počitnice na Hrvaško ali kamorkoli drugam. Njihov zapor bo Slovenija.« Kršinar naj bi Zemljariča predstavil kot »človeka, ki je kot načelnik SDV odobraval umore hrvaških političnih emigrantov« oziroma kot rablja.

Zemljarič trditve zanika

Žaljive očitke, ki so bili podkrepljeni še s fotomontažo Zemljariča s strelnim orožjem, so povzeli tudi v drugih medijih, nanje pa se je odzvala tudi komisija državnega zbora za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki se je zaradi objavljenih člankov sestala kar dvakrat na nujni seji. Tam so, opozarja tožnik, o njem govorili »v izrazito negativni luči kot o osebi, ki naj bi naložila odobreno predlagano akcijo, da se likvidirata dva pripadnika hrvaške emigracije«. Toda navedbe iz članka so neresnične, trdi Zemljarič, saj tudi iz arhivske dokumentacije, na katero se sklicuje Kršinar, »ni razvidno, da naj bi zasebni tožilec kadarkoli kogarkoli umoril«.

Igor Kršinar trdi nasprotno in očitke Zemljariča zavrača, saj naj bi prispevke pripravil na podlagi dokumentov, ki jih je v Arhivu RS našel Roman Leljak, ki se ukvarja s povojno zgodovino oziroma povojnimi poboji. Poleg tega je Kršinar tekste pripravil na podlagi lastnih raziskovanj delovanja nekdanje Udbe oziroma SDV, obenem pa ga je k pripravi tekstov spodbudilo tudi sojenje v Münchnu. Tam se je oktobra 2014 začelo sojenje Josipu Perkoviću in Zdravku Mustači, dvema nekdanjima načelnikoma hrvaške Udbe, zaradi vpletenosti v umor hrvaškega oporečnika Stjepana Đurekovića leta 1983. Bila sta obsojena na dosmrtni zapor.

Članki so Zemljariča prizadeli, trpelo pa je tudi njegovo zdravje. Foto Jože Suhadolnik/Delo

Da je bila tudi slovenska SDV vpletena v podobne zgodbe, Kršinar ne dvomi, saj naj bi to dokazovali nekatere knjige in druga gradiva. Konkretno povezavo Zemljariča z umorom hrvaškega emigranta leta 1975 pa naj bi dokazovala dva najdena dokumenta iz Arhiva RS.

Na enem od dokumentov je tudi Zemljaričev pripis, ki je bil v drugem sodnem postopku oktobra lani, kjer je Zemljarič tožil Romana Leljaka in tožbo izgubil, dokazano, da je dokument pristen, tako kot njegov podpis. V njem se nekdanji načelnik SDV »strinja s predlogi«, da bi, kot piše v dokumentu, nekega agenta »izkoristili še za neko konkretno akcijo na enega izmed njemu poznanih ekstremistov«. »Dva tedna po datumu na dokumentu je bil Nikica Martinović umorjen,« pravi Kršinar.

»Dokumenta, ki mi ju je tik pred koncem leta 2013 poslal Leljak, sem takoj po novem letu z vprašanji poslal Zemljariču po elektronski pošti,« je na zadnjem naroku povedal Reporterjev novinar. Takrat je sicer imel članek že napisan, vendar je imel še en dan časa, je razložil sodniku Tomažu Bromšetu, da bi ga glede na Zemljaričeve odgovore spremenil oziroma dopolnil. Toda odgovora ni dobil. Popoldne je Zemljariča tudi klical, vendar je ta zanikal, da bi karkoli vedel o umoru Nikice Martinovića. Kršinar teksta ni spreminjal in je bil 6. januarja 2014 tudi natisnjen.

V nadaljevanju glavne obravnave, ki bo v začetku februarja, bo zaslišan Roman Leljak. Glede na do zdaj izvedene dokaze je pričakovati tudi sodbo.