Zina edina v Evropi, ki išče skrite mobilne telefone

Dob – Med obiski obsojencev obstajajo omejitve, med njimi so, razumljivo, tudi predmeti, ki jih zaporniki ne smejo dobiti v roke. Mobilni telefon sam po sebi ni nevaren, ampak je kljub temu prepovedan. Namen prepovedi uporabe mobilnih telefonov v zaporih je predvsem zaradi onemogočanja obsojencev, da bi s temi napravami nadaljevali svojo kriminalno dejavnost. A so tako obsojenci kot obiskovalci pri tihotapljenju in skrivanju mobilnih telefonov znotraj zaporniške celice vedno bolj iznajdljivi.

Pri tem gre obsojencem na roko tudi tehnološki napredek, na podlagi katerega so naprave iz leta v leto manjše in tanjše. Pravosodni policisti, ki po zaporih skrbijo za spoštovanje zakonodaje in hišnega reda, pri tem ne sedijo križem rok, temveč vedno poskušajo biti korak pred njimi.

Pionirsko delo

Zelo velik korak v to smer je naredil vodja enote službenih psov v našem največjem zaporu na Dobu Aleš Udovč, ki je vsaj na stari celini oral ledino pri učenju službenih psov za iskanje mobilnih telefonov, ne samo prižganih, temveč tudi ugasnjenih. Z nekaterimi aparaturami je prižgan mobilni telefon mogoče zaznati, medtem ko za ugasnjene naprave to ne velja.

Leta 2010 so na Dobu dobili psičko Zino pasme sivi ovčar, ki je po besedah Udovča kazala zelo močne nagone, kar je pri iskanju zelo pomembno. Z igro je kazala izjemno močan plenilski nagon po igrači. Zina je vsa testiranja, ki ga je nadzorovala tričlanska komisija, opravila z oceno odlično. Ko je bila stara dobre tri mesece, je bila sprejeta v program šolanja za specialistično uporabo.

Psu med šolanjem skozi igro predstavljajo določen vonj, pri čemer morajo biti pozorni, da se ne pojavljajo še drugi vonji. »Pač izoliramo te zadeve. Začne se tako, da ne gremo takoj na mamilo ali telefon, ampak skrijemo njegovo najljubšo igračo, za katero bi dal vse. Pri Zini je to žogica ali pa zdaj že karkoli, ker tako in tako je v igri že tako razvita, da bi se igrala tudi s kamenčkom, če bi ji ga vrgel,« pojasnjuje Udovč.

Psičko je tako navajal na vonj po igrači. »Od začetka ji ta njena igrača zelo smrdi in jo je lahko najti, potem pa ta vonj zapiramo. Režemo žogice na manjše koščke, zraven pa na primer dodajamo vonj po mamilu, tabletah in telefonih,« še pravi Udovč.

Iskala tri, našla štiri telefone

Da bi se na lastne oči prepričali o uspešnosti, so za nas na Dobu prikazali iskanje mobilnih telefonov, ki je potekalo v večji učilnici površine dobrih 100 kvadratnih metrov. Pravosodni policist Robert Grubenšek je v prostoru skril tri mobilne telefone, nato pa sta v vanj stopila Udovč in Zina. Iskanje mobilnih telefonov je bilo še dodatno oteženo, saj je bilo v učilnici polno računalnikov in monitorjev. Ker je Grubenšek telefone namestil nekaj minut pred prihodom psa, je opozoril, da bo morda iskanje potekalo dalj časa, saj se vonj mobilnih telefonov v tem času v prostoru še ni sprostil.

To Zino pri delu očitno ni preveč oviralo, saj je prvo napravo našla skrito za gasilnim aparatom v manj kot treh minutah. Minilo je še sedem minut, da je odkrila vse tri telefone. Zina je opravila svoje delo, čez dobro minuto pa je svojemu inštruktorju začela ponovno nakazovati, da je nekaj našla. Udovč je pogledal našega fotografa in ga vprašal, ali ima v jakni, ki jo je odložil na enega izmed stolov v učilnici, mobilni telefon. Odgovor je bil pritrdilen, Zina je tako na koncu odkrila še telefon, ki ga »uradno« sploh ni iskala.

Znanje, ki ga tako pes kot njegov vodnik dobivata med takšnim šolanjem, je neprecenljivo zlasti zato, ker se tega drugje v Evropi po Udovčevih besedah še niso lotili. »Na tem področju dobivamo neke izkušnje in verjetno je, da nas bo kateri od kolegov iz tujine poklical in bomo naredili kakšen skupni projekt,« je ocenil.

Psarna izpod Debenca

Enota službenih psov ima na Dobu že dolgo zgodovino, saj je stara skoraj toliko kot zapor. Zavod Dob je bil ustanovljen leta 1963. Da bi zagotovili primerno fizično varovanje in preprečili pobege obsojencev, so že leta 1968 na zavodu ustanovili vzgajališče službenih psov. Zgradili so deset boksov in kuhinjo za pripravo hrane za pse. Ograjo okoli zavoda je varovalo 13 psov čuvajev, ki so bili predvsem pasem šarplaninec, razpolagali so tudi s štirimi psi pasme nemški ovčar, ki so se v centru službenih psov takratne milice skupaj z vodniki usposabljali za izsleditev pobeglih obsojencev. Preteklo je deset let, da so v vzgajališču postavili še pisarno za vodnike službenih psov in novo sodobnejšo kuhinjo za pripravo hrane za pse.

»Zaradi vse večje potrebe, zlasti po psih čuvajih, sta se leta 1987 začela lastna načrtna vzreja in šolanje psov pasme kraški ovčar – uporabljeni za pse čuvaje – in tudi psov pasme nemški ovčar za univerzalno službeno uporabo,« je pojasnil Udovč. Istega leta so vzgajališče registrirali pri mednarodni kinološki zvezi kot Psarno izpod Debenca.

Psarna je leta 1987 razpolagala z desetimi kraškimi in s petimi nemškimi ovčarkami. »Leta 1991 je psarna pridobila še psico pasme labrador retriever in jo tudi izšolala za uspešno iskalko prepovedanih mamil,« je še povedal Udovč. Na Dobu se je do zdaj po njegovih besedah skotilo in vzredilo približno 250 mladičev vseh treh opisanih pasem. Zaradi velike vzreje mladičev so zgradili še dodatnih 14 boksov, tako da imajo danes na razpolago 24 boksov in dva prostora za kotitev mladičev.