Tiskane izdaje
Ljubljana – Vrhničan, ki ima po zlomu rame kljub zdravljenju v toplicah, fizioterapiji še danes težave, je prepričan, da so vse njegove nevšečnosti posledica napačne začetne diagnoze in nato napačnega zdravljenja. Od zavarovalnice, pri kateri je imel ljubljanski klinični center zavarovano odgovornost, zahteva 22.000 evrov odškodnine.
Potem ko si je v sredini lanskega marca na smučanju v avstrijskem Bad Kleinkirchheimu poškodoval desno ramo, so ga takoj po poškodbi oskrbeli lokalni reševalci. Zaradi neznosnih bolečin je po vrnitvi v domovino čez dva dni obiskal urgentni blok ljubljanskega kliničnega centra, kjer pa zdravnik po rentgenskem posnetku in pregledu ni ugotovil hujših poškodb oziroma zlomov ramenskih kosti. Odredil mu je mirovanje in po potrebi ultrazvok, pojasnjuje v tožbi pacient.
A ker bolečina v rami in težave z njeno gibljivostjo niso minile, se je po nasvetu osebnega zdravnika obrnil na ortopeda 24. maja lani. Ta je po pregledu z ultrazvokom ugotovil poškodbo tetive rotatorne manšete desne rame, po opravljeni artografiji pa je junija postavil popolnoma drugačno diagnozo kot prvotni zdravnik in ugotovil zdrobljeni zlom lopatičnega kluna rame.
Pacient je februarja vložil odškodninski zahtevek pri bolnišnici, a ga je zavarovalnica Adriatic Slovenica, kjer je imela bolnišnica zavarovano odgovornost, zavrnila, češ da je zdravljenje potekalo povsem skladno z medicinsko doktrino. Ker se pacient s tem ni strinjal, saj je prepričan, da je bilo zdravljenje napačno, je skladno s pravnim podukom vložil pritožbo na pritožbeno komisijo oziroma je prek pooblaščenca vložil odškodninski zahtevek, a se je komisija postavila na stališče, da je bilo zdravljenje ustrezno, in njegovo pritožbo zavrnila. Zloma korakoidnega odrastka, kot je opisan v CT-preiskavi, ki jo je tožnik opravil kasneje, ne bi zdravili drugače kot z imobilizacijo desne roke, s počitkom, z analgetiki in s hlajenjem, zato ukrepanje po prvem pregledu ni vplivalo na zdravljenje, so utemeljili zavrnitev tožnikovega zahtevka.
»Napačna diagnoza«
Pacientova osebna zdravnica pa meni, da je bistveni pogoj za uspešno medicinsko rehabilitacijo ramenskega sklepa in dober končni funkcionalni rezultat pravočasen začetek pravilne medicinske rehabilitacije. Zato lahko zaradi napačno postavljene prvotne diagnoze na podlagi vzorčnih primerov »utemeljeno strokovno sklepa, da bi tožnik ob pravilno ugotovljeni začetni diagnozi ter posledično pravilni in pravočasni medicinski rehabilitaciji ostal brez izrazitejših posledic poškodbe in bi bil v bolniškem staležu največ 45 dni,« povzema mnenje zdravnice pacientov pooblaščenec Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške družbe Čeferin.
Po izkušnjah osebna zdravnica sklepa, da se bo stanje poškodbe rame pri pacientu s časom poslabšalo, zato je glede na navedeno očitno, da je bila postavljena napačna diagnoza, kar je onemogočilo nadaljnjo pravilno rehabilitacijo in so zaradi napačnega zdravljenja nastale posledice, ki jih sicer ne bilo, je prepričan odvetnik.
V tožbi predlaga, naj sodišče postavi izvedenca medicinske stroke, da ugotovi, ali je bilo zdravljenje ustrezno in skladno z medicinsko doktrino, kakšne posledice bi ostale, če bi bilo zdravljenje drugačno, in kakšne so zdaj, ko zdravljenje po prepričanju tožnika ni bilo skladno s pravili stroke. Pravi, da ima težave pri vsakodnevnih opravilih, v prisilni drži ima popolno parestezijo desne roke, športno življenje pa mu je uničeno. Ne nazadnje mu je »njegova« zavarovalnica priznala 16,4 odstotka invalidnosti, pravi.
