Aktivist Babnik v boju s Papir servisom dobil tudi pravdo

Ljubljana – Aleš Babnik, vodja Državljanske pobude Vevče, ki je spomladi leta 2013 organiziral javne proteste Vevčanov in z ostrimi nastopi tako razburil podjetje Papir servis, da ga je to zaradi domnevno žaljivih besed tožilo, češ da je blatil njihov ugled, je dosegel končno zmago. Višje sodišče je namreč pred kratkim potrdilo sodbo okrožnega tudi v pravdni zadevi.

Proti Babniku, ki je aprila, maja in junija 2013 zoper prihod podjetja Papir Servis v Vevče soorganiziral kar tri javne proteste, zatem zbral še 1500 podpisov krajanov proti načrtovani predelavi odpadkov na območju obrata Set Vevče, hkrati pa se ostro odzival na drugih javnih srečanjih, je »prizadeto« podjetje že v začetku oktobra istega leta vložilo kazensko in zasebno tožbo.

Očitali so mu, da je 16. maja 2013 na javnem shodu v Vevčah in na javni razpravi z evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom, ki je bila 9. maja istega leta v Cankarjevem domu, Papir servis označil z besedno zvezo »odpadkarska mafija«. Poleg tega naj bi le malo zatem v pogovoru z novinarjem Vanjo Aličem podjetje nazival s »smetarsko mafijo«.

Babnik je bil na okrožnem in višjem sodišču najprej oproščen očitanega kaznivega dejanja razžalitve z domnevno javno izrečenimi besednimi zvezami »odpadkarska in smetarska mafija«, vzporedno pa se je zadeva vlekla tudi kot zasebna tožba. Ker je oktobra lani propadel poskus, da bi se Babnik in Papir servis poravnala, se je 4. decembra lani začela glavna obravnava v pravdi, s katero je razžaljeno podjetje od vodje državljanske pobude zahtevalo 60 tisočakov zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe. Ker je na njej zahtevek znižalo na petino prvotne vrednosti oziroma 12 tisočakov, je to ujezilo okrožno sodnico, kajti če bi to storilo že prej, bi zadevo vodili na nižjem okrajnem sodišču. Znesek, ki je potreben za obravnavo na okrožnem sodišču, mora namreč znašati vsaj 20 tisočakov.

Po številnih zaslišanjih novinarjev in drugih prič je okrožno sodišče 30. marca letos razsodilo v Babnikov prid, a se Papir Servis s tem ni strinjal, in se je pritožil na višje sodišče. To pa je pretekli mesec dokončno in v celoti potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Obrazložitev sodbe

Višje sodišče je zavrnilo pritožbo in Papir servisu naložilo, da sámo krije stroške pritožbenega postopka, saj je pritožbo zavrnilo v vseh točkah. To pomeni, da bo moralo tožeče podjetje Babniku plačati vse stroške z obrestmi, ki jih je ta imel zaradi omenjene pravde na okrožnem sodišču.

V preskusu prvostopenjske razsodbe je višje sodišče presodilo, da je to ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, da ni zagrešilo nobenih procesnih kršitev in da je odločitev materialnopravno pravilna.

Tudi na drugi stopnji so ugotovili, da toženec ni imel namena žaliti Papir Servisa, pač pa je sporne besede izrekel v kritiki delovanja državnih organov in v skrbi za čisto in zdravo okolje. Tako kot okrožno sodišče se sicer strinja, da so bile toženčeve izjave žaljive, da so imele »(le) nekaj (malega) podlage v dejstvih, da je namreč toženec utemeljeno verjel, da se gradi na črno, glede siceršnjih implicite očitkov o nezakonitem ('mafijskem') poslovanju pa ti niso bili osnovani več od tega, da se je tožnica tu in tam znašla v inšpekcijskem postopku«.

Bistvo pa je, da je višje sodišče enako kot prvostopenjsko (ključno) ocenilo, da bi bila denarna odškodnina zaradi krnitve ugleda pravni osebi v tem konkretnem primeru nesorazmeren poseg v Babnikovo svobodo govora. To pa zato, »ker bi negativno oziroma zastrašujoče vplivala na dialog civilne družbe glede zdravega življenjskega okolja. Ta je pomemben, saj svojo pomembnost črpa v pomenu čistega oziroma zdravega življenjskega okolja za družbo kot celoto; ta je tudi ustavnopravno varovana dobrina oziroma vrednota.«

Babniku je višje sodišče štelo v prid tudi okoliščine tega primera, zlasti pa dejstvo, da je okoljski aktivist, tožnica pa gospodarska družba, da so bile žaljive oznake izrečene v boju za zdravo okolje (konkretno proti selitvi predelovalnega obrata v urbano okolje), da Babnik ni imel namena žaliti podjetja, temveč opozoriti na morebitne nepravilnosti, in to zlasti v smislu kritike delovanja državnih organov. Vse to ne upravičuje denarne odškodnine. Poleg tega toženčevo dejanje ni bilo storjeno s hujšo obliko krivde, sam žaljivk ni objavil v sredstvih javnega obveščanja in od tega tudi ni imel premoženjske koristi.