Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljansko barje je vse bolj priljubljena izletniška točka med domačini in turisti. Čeprav se zavest o vrednosti barjanske krajine in ekosistemov iz leta v leto krepi, med sprehodom po barjanskih poteh še prevečkrat lahko trčite ob neželene prizore.
Zgodnjejutranji sprehodi po barju so naravnost mistično doživetje, kot s kičastih razglednic. Tišina, meglice, ki vsak dan bolj zgodaj izgubljajo boj z vse močnejšim spomladanskim soncem, le sem ter tja kak radoveden zajec ali srna »zmoti« idilo. Tišino pa občasno zmoti tudi škripanje pod podplati drobečih se ostankov keramičnih ploščic in drugega gradbenega materiala, ki ga je bogve kdo nasul na makadamsko pot. Nekdo si je utrdil pot do barjanske njive, da mu med vožnjo ne bi preveč premetavalo traktorja s polno cisterno gnojevke. Če imate srečo in gnojevke še ni na polju, boste morda imeli manj sreče in naleteli na kup ob cesto odvrženih smeti in gum.
Ribiči ne popuščajo
Prihaja čas množičnih čistilnih akcij v Ljubljani in sosednjih občinah, ki ležijo na območju Ljubljanskega barja. Med čistilci bodo tudi tokrat člani ribiške družine Barje. »Vsako leto izvedemo štiri ali pet čistilnih akcij, očistimo vse vodotoke, Mali Graben, Strahomersko in Podpeško jezero, Iško, Ižico in Ljubljanico. Med vsako akcijo se nabere precej odpadkov, vendar opažamo, da se stanje zadnja leta izboljšuje, ljudje so očitno bolj ozaveščeni,« nam je povedal predsednik ribiške družine Teodor Gantar.
Ljubljanica se je vidno očistila že pred leti po zaprtju vrhniške usnjarne in mlekarne ter po ekološki sanaciji izpustov iz borovniškega Fenolita. Kljub izboljšanju imajo ribiči še vedno štiri- ali petkrat na leto polne roke dela s čiščenjem; poleg običajnih odpadkov, kot so kolesa in štedilniki, se v vodi skoraj vsakič najde tudi kak akumulator, pravi Gantar, ki vodi okoli dvesto članov ribiške družine.
Na Barju izginjajo mokrotni travniki. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Čuvaji parka
Krajinski park Ljubljansko barje je javni zavod, ki deluje na območju mestne občine Ljubljana in še šestih barjanskih občin, vodi ga direktor Janez Kastelic. »Vloga parka je predvsem v tem, da dviguje zavest o pomenu tega območja. Upravljanje parka je zahtevno, saj je večina zemljišč v zasebni lasti. Bistvena je komunikacija s kmeti in lokalno skupnostjo, tako skušamo ohranjati barjanske ekstenzivne travnike, instrument za to pa so kmetijski in okoljski ukrepi,« pove Kastelic.
Na vprašanja o divjih odlagališčih in nasutjih materiala na barjanska tla direktor odgovarja, da se težave zavedajo in da jih spremljajo, a za zdaj še nimajo nadzorne funkcije. »Sicer ravno zdaj kolegi končujejo izpite za naravovarstvene nadzornike, tako bodo po usposabljanju lahko izrekali tudi kazni za prekrške. Sam kljub temu menim, da je glavna vloga parka ozaveščanje prebivalcev, da se zavedo, v kakšnem enkratnem okolju živijo. S predstavitvami primerov dobre prakse lahko učinkovito vplivamo tudi na zadeve, ki so problematične. Tak pristop je pri dosedanjem delu pokazal rezultate; kmetje so denimo zelo naklonjeni ohranjanju Barja, če jim predstavimo še način, kako pri tem normalno preživeti,« pravi Kastelic.
Čiščenje divjega odlagališča na obrobju Ljubljanskega barja. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Največje grožnje
Barje najbolj ogroža izginjanje mokrotnih travnikov, ki gostijo najvrednejše barjanske habitate in ekosisteme. Po eni strani opuščanje kmetovanja prispeva k zaraščanju travnikov, po drugi pa intenzivno kmetovanje, ki zahteva gnojenje in škropljenje ter prezgodnjo košnjo, tudi uničuje mokrotne travnike, kjer prav te dni cvetijo zaščiteni močvirski tulipani. Gnojenje in škropljenje onesnažujeta podtalnico na območju, kjer so velike zaloge pitne vode za prestolnico in okolico. Prav tako Barje uničujeta zniževanje ravni podtalnice in kopanje preglobokih izsuševalnih jarkov. Zaradi nenadzorovane rabe in črpanja podtalne vode se že poseda, nihče namreč nima evidenc toplotnih črpalk, ki izkoriščajo podtalnico, te pa so v tamkajšnjih novogradnjah vse pogostejše.
Nasipanje terena, večinoma z odpadnim gradbenim materialom oziroma odkopano zemljo od drugod, lastnikom sicer utrdi zemljišče in olajša nekatere gospodarske dejavnosti, vendar zmanjša poplavno varnost in vnaša tujerodne invazivne vrste. Poleg naštetega pomenijo grožnjo za Barje tudi nezakonita odlagališča odpadkov in nenadzorovano sprehajanje psov; zlasti spuščeni psi ogrožajo zaščitene vrste ptic, ki gnezdijo na tleh, opozarjajo v krajinskem parku.
Izobraževanju prednost
Infografika: Delo
Na vprašanje, kako učinkovite so na Barju inšpekcijske službe, pa je odgovoril, da tako kot v Sloveniji nasploh. Čeprav s stanjem še niso povsem zadovoljni, v krajinskem parku opažajo izboljšanje razmer, pri čemer velike zasluge pripisujejo prizadevanjem občin, ki so uredile svoje deponije, medtem ko sami poskušajo z odkupi in zakupi zemljišč pomagati pri ohranjanju habitatov, ki izginjajo. »Predvsem skušamo biti poslušalci; od ljudi, ki ves čas živijo na Barju in z Barjem, se lahko veliko naučimo, njim je tudi največ do tega, da se narava ohrani,« poudarja Kastelic. Za nadaljnje izboljšanje razmer načrtujejo pripravo novih učnih in rekreativnih poti ter treh vstopnih točk v park, kjer bodo obiskovalcem na voljo parkirišče, stranišče, katalogi z osnovnimi informacijami in podobno. Osnovna infrastruktura bo lahko v lasti krajinskega parka ali občin, park pa bi rad imel vlogo koordinatorja teh projektov.
