Bo Ljubljano zaradi uradnikov spet poplavilo?

Ljubljana – Nedavne poplave v Italiji in na Hrvaškem so nas znova opozorile, da se kaj takega lahko zgodi tudi v Ljubljani. Zato smo preverili, kako država in MOL uresničujeta že pred leti zastavljen državni načrt protipoplavnih ukrepov za zaščito najbolj ogroženega jugozahodnega dela mesta. Sodeč po že izvedenih nas je lahko zloglasnega oktobra kar strah.


Za zaščito 32.066 ljudi v jugozahodnem delu Ljubljane, ki so poplavno ogroženi, država, MOL in občina Dobrova-Polhov Gradec že od leta 2008 pripravljajo obsežen državni prostorski načrt za izboljšanje varnosti pred poplavami. Čeprav ga bo iz kohezijskih skladov večinoma financirala EU (predvidoma 85-odstotno), država vloge za pridobitev teh sredstev še ni poslala. Kot smo zvedeli od Roka Fazarinca, enega glavnih strokovnih sodelavcev pri pripravi protipoplavnih ukrepov za območje MOL, jo je ministrstvo za okolje in prostor na vlado oddalo šele avgusta. Opozoril je, da bi jo morala služba za razvoj in evropsko kohezijo čim prej predložiti v vladno potrditev in jo nato poslati pristojnim v EU.

Če tega ne bo storila kmalu, pravi Fazarinc, bi lahko ogrozili celoten projekt, vezan na financiranje v evropski perspektivi 2014–2020, saj je v njej zaveza, da morajo biti kohezijski protipoplavni ukrepi izvedeni najkasneje do konca leta 2022. Poleg tega se boji, da bi zaradi rasti cen v gradbeništvu izvedba stala bistveno več, kot so dejali lani ob predstavitvi ukrepov in časovnega načrta. Če je bila takrat ocena, da bo gradnja nasipov in zadrževalnikov s preurejanjem strug in brežin hudourniških potokov skupaj z odkupi zemljišč stala okoli 41 milijonov evrov, je zdaj znesek že narasel na 50 milijonov. Pri tem ne gre pozabiti, da je bila leta 2011 ocenjena vrednost 33,5 milijona.

Parcelacija zemljišč za izvedbo protipoplavnih ukrepov, predvsem ob Malem grabnu in Gradaščici, je večinoma končana. V dogovoru z dvesto zasebnimi lastniki priobalnih zemljišč so se že uskladili in v nekaj primerih tudi nekoliko spremenili potek obeh vodotokov (v glavnem bo šlo za širitve ali preusmeritve strug ter gradnjo nasipov ob njih), tako da večjih zapletov zaradi pritožb ne pričakujejo; morda le na nekoliko bolj kmetijskem območju v Kozarjah. Sicer pa morebitno nestrinjanje lastnika zemljišča s parcelacijo postopka ne more ustaviti. V primeru sodnega postopka bodo lastniki upravičeni le do odškodnine, če jim bo uspelo dokazati napako geometrov.

Če je bila parcelacija sorazmerno majhen strošek, pa zdaj državo čakajo precej višji. Pripraviti bo namreč treba cenitve in predloge za odkup parcel. Vzporedno za območje MOL že izdelujejo projekte za pridobitev gradbenih dovoljenj za prestavitev starih ali gradnjo novih mostov, brvi in drugih ukrepov na vodotokih ali ob njih. Fazarinc pravi, da so večinoma pripravljeni in da opravljajo še zadnje popravke.

Zadrževalnik Brdnikova

V okviru omenjenega državnega načrta se je ljubljanska občina zavezala, da bo del protipoplavnih ukrepov izvedla sama. Z zamudo tako zdaj končuje 2,4 milijona evrov vredno prvo fazo zadrževalnika Brdnikova. Čeprav mora Trgograd delo opraviti najkasneje 28. januarja, bo sodeč po stanju na terenu končano že pred zimo. Tako so že prestavili križišče Brdnikove in Poti za Brdom, uredili komunalno infrastrukturo, povišali severni krak Brdnikove ulice s pregradnim nasipom, del načrta pa so tudi rekonstrukcija in povišanje mostu čez Glinščico z nastavkom za zapornico ter ureditev parkirišča ob mostu.

Ali bo to ob nalivih in povišanju pretoka Glinščice že kaj pripomoglo k manjši poplavni ogroženosti Rožne doline, kot meni vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik, bomo še videli, bodo pa pred poplavo varni, ko bo v nasipu nameščena še zapornica. Ta je predvidena v drugi fazi, ki naj bi jo začeli takoj po koncu prve. Projekt zanjo najbrž ne bo problem, pač pa nepridobljena zemljišča, brez katerih ne morejo zaprositi za gradbeno dovoljenje. Še januarja je imela MOL v lasti le 6000 od skupno 13.000 kvadratnih metrov potrebnih zemljišč. V drugi fazi so sicer predvideni postavitev zaporničnega objekta s povišanjem desnega brega Glinščice, povečanje razpona lesene brvi v Kokaljevi ulici, kjer je tudi vodomerna postaja za krmiljenje zapornice, ureditev manjšega zadrževalnika nad kinološkim društvom ter nadaljevanje preureditve Poti za Brdom proti avtocesti. Glede na finančne načrte bo projekt, katerega celotna vrednost je sicer ocenjena na 9 milijonov evrov, končan šele leta 2020.

Južni del mesta še trepeta

Prebivalci Barja (južni del Ljubljane, Črna vas, Matena …) in Ilovice, ki jih je leta 2010 zajela ena najhujših poplav doslej, so februarja opozorili državo, naj ne odlaša z izvedbo že leta 2012 pripravljenih ukrepov za izboljšanje protipoplavne varnosti. Ker v pol leta niso dobili odgovora, so konec avgusta zahtevo ponovili. Opirajo se na študijo Andreja Vidmarja, višjega predavatelja na katedri za splošno hidrotehniko pri fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, v kateri opozarja, da so v strugi Ljubljanice tri ovire, ki zelo zmanjšujejo pretok, delujejo kot jez, kar povzroča poplave južno od obvoznice in na Ilovici, kamor poplavna voda vdre pod prepustoma pod južno ljubljansko obvoznico.

Prva ovira je pod mostom južne obvoznice, kjer so ob gradnji mostu v strugo nasuli veliko materiala, kasneje pa ga niso odstranili. Poplavna voda Ljubljanice in Ižice se zaradi tega ozkega grla začne razlivati gorvodno in poplavlja okolico Črne vasi. Prav tako vdre na Ilovico skozi prehoda pod južno obvoznico, kot se je to zgodilo septembra 2010 in delno novembra 2014. V zadnjem primeru so gasilci postavili provizorično zapornico, vendar je popustila in zalilo je več hiš. MOL je zato že leta 2012 predvidela, da se na teh prehodih namesti protipoplavni zapornici, ki bi preprečili vdor vode na Ilovico.

Vidmar v študiji opiše še dve ozki grli, pri izlivu Malega grabna v Ljubljanico. Ta vanjo prinese veliko proda in mulja, ki se nakopiči in deluje kot podvodni jez, kar po Vidmarjevem mnenju prav tako povzroča poplave na območju Črne vasi. Prebivalci zato zahtevajo takojšnje čiščenje struge Ljubljanice na omenjenih delih ter ob celotnem betonskem delu skozi središče mesta. Zahtevajo tudi odstranitev ostankov jezu na Špici, ki so ga podrli leta 1956, postavitev zapornic na prepustih pod južno ljubljansko obvoznico in redno čiščenje vodotokov in jarkov za odvodnjavanje na Barju. Če se to ne bo zgodilo v kratkem, bodo začeli s peticijo zbirati podpise tako na Ilovici kot v Črni vasi.

Država študiji ne verjame

Verica Vogrinčič z direkcije za vode pri ministrstvu za okolje in prostor nam je odgovorila, da so prebivalci Ilovice in Barja februarja Darsu poslali prošnjo za gradnjo zapornic, s čimer bi se zmanjšala poplavna ogroženost manjšega območja. Glede drugih ukrepov na delih vodotokov, ki bi po mnenju prebivalcev celo odpravili možnost poplav, pa je zapisala, »da vse študije in analize, ki so bile narejene v zadnjem obdobju za to območje«, izkazujejo, da to ne drži in da tega območja na takšen način ne morejo zaščititi pred poplavami. Možni da so le individualni ukrepi, ki pa jih ne izvaja država, temveč občina ali prebivalci sami. Prvi korak v to smer je po njenih informacijah že naredila MOL, ki bo v sodelovanju z Darsom zgradila zapornico pod južno obvoznico. Za gradnjo je že pridobila vodno soglasje direkcije. Sicer pa da so v pristojnosti MOL ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti, določeni v občinskih prostorskih načrtih, kamor spada tudi Barje. Direkcija za vode v okviru rednega letnega izvajanja javne službe urejanja voda na tem območju občasno le čisti obrežno zarast zaradi zagotavljanja večje pretočnosti, kar pa da ni bistven poseg za zmanjšanje poplavne ogroženosti na Barju.

Čeprav je Miha Zorn z oddelka za urejanje prostora že lani predstavil mestne ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti (nasipi, menjave brvi, zagatne stene, zapornica na Mihovem štradonu, novi jarki prek Galjevca do Ljubljanice, protipoplavni zidovi v Vevčah, zadrževalnik v Bizoviku kot dolg Darsa do MOL, zadrževalnik nad ribogojnico v Povodjah, ki bi preprečil pogoste poplave Gameljščice ...), so mu predstavniki četrtne skupnosti Rudnik dali vedeti, da v mestne in državne ukrepe ne verjamejo. Očitali so jim, da niso sposobni poskrbeti niti za čiščenje zaraslih barjanskih jarkov, kaj šele da bi prisilili lastnike zasebnih zemljišč, da ne bi samovoljno v odprte jarke polagali cevi ali jih zasipali. Na Ilovici oziroma v Peruzzijevi ulici je zasutih kar 80 odstotkov jarkov, njihova pretočnost ob poti PST pa da je enaka ničli. Če bi jih vzdrževali, so menili, težav s poplavami tam ne bi bilo toliko. Zorn je odvrnil, da bo večino problema odpravila predvidena kanalizacija za Ilovico, a dodal, da bi utegnila biti težava odkup zemljišč.

Bistven je zadrževalnik Razori

Čeprav je vsak od predvidenih protipoplavnih ukrepov v Ljubljani pomemben za zmanjšanje nevarnosti pred poplavami, pa po mnenju Roka Fazarinca ti ne bodo učinkoviti, dokler ne bo izveden glavni, to je suhi zadrževalnik Razori. Ta bi namreč ustavil glavni poplavni val voda, ki se ob hudih neurjih stečejo s Polhograjskega hribovja proti Ljubljani. Zanj je bistveno zadrževanje hudourniške vode nad mestom, vsi drugi ukrepi pa so sicer nujni, a nezadostni.