BTC bi letališki stolp brez hangarja

Deset let daljša koncesija za Staro letališče Ljubljana, iz projekta nameravajo izločiti hangar, ki nikogar ne zanima.

Objavljeno
11. marec 2016 17.39
Andreja Žibret
Andreja Žibret
Ljubljana – Mestni svet bo na prihodnji seji sprejemal spremembe akta o javno-zasebnem partnerstvu za Staro letališče Ljubljana. Iz projekta nameravajo izločiti 785 kvadratnih metrov velik hangar in podaljšati koncesijsko obdobje s 15 na 25 let.

Tako naj bi zasebnemu partnerju v projektu zagotovili ustrezne pogoje za rentabilnost projekta, piše v obrazložitvi. Podaljšanje koncesijskega obdobja je bilo določeno na podlagi pripravljenega dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki ga je januarja letos pripravilo podjetje Stratos svetovanje.

BTC za prenovo stolpa

Kot je znano, se na javna razpisa za ta projekt, ki ga je občina objavila leta 2013 in predlanskim, ni prijavil nihče. Zato je pred dobrim letom objavila javni poziv promotorjem k oddaji vloge o zainteresiranosti za obnovo starega letališča. Tako je na trgu morebitnih ponudnikov hotela preveriti, zakaj se zasebni partnerji za ta projekt niso prijavili. Edini interesent, družba BTC, je izrazila zanimanje za prenovo manjšega dela, to je stolpa in letališke stavbe z okolico, a brez sedemkrat večjega hangarja, v katerem bi lahko predstavljali prve makete slovenskih letal ter sodobno slovensko Pipistrelovo letalo kot simbol slovenske inovativnosti. Tako v projektu ostaneta le stolp, v katerem je predviden muzej zgodovine letališča in letalstva, ter letališka stavba, v kateri nameravajo urediti gostinsko in trgovsko ponudbo.

Pripravljavec DIIP je sicer predvidel tri različice izvedbe projekta. V prvi bi javni partner občine v celoti izvedel investicijo z lastnimi sredstvi, objekt pa nato oddal zasebnemu najemniku, ki je pristojen za izvedbo programa v dogovoru z javnim partnerjem. Po tretji različici investicije sploh ne bi izvedli in bi stanje ostalo nespremenjeno. Podjetje Stratos svetovanje je v sklepnem poglavju DIIP zapisalo, da je po finančni analizi ter analizi stroškov in koristi najbolj smiselna druga različica, po kateri bi zasebni partner v celoti izvedel investicijo ter jo po izteku partnerstva v naravi predal javnemu partnerju, v vmesnem obdobju pa program izvajal v dogovoru z javnim partnerjem, na lastne stroške.

Po tej različici zasebni partner prevzame vse stroške investicije (približno milijon evrov) in izvedbe programa, ki zagotavlja ohranitev kulturne dediščine ter spodbuja turistično in gospodarsko dejavnost tega območja ter celotne občine. Stroški javnega partnerja, to je MOL, pa obsegajo samo stroške priprave dokumentacije za izvedbo postopka. Hkrati si občina lahko s pogodbo zagotovi vpliv na izvajanje programa ter tako zaščiti javni interes in izpolni javne cilje, kot so kulturna dediščina, spodbujanje turizma, oživitev degradiranega območja itn.

MOL bo vložila nadomestilo za stavbno pravico

Zasebnik ne bo plačal nadomestila za ustanovitev stavbne pravice na lastnini javnega partnerja, ta znesek nadomestila, ki ne bo šel v mestni proračun, pa bo občina vložila v javno-zasebno partnerstvo. Pred pogajanji z zasebnim partnerjem bo izdelan investicijski program, ki bo upošteval ta vložek občine in bo usklajen v rebalansu letošnjega proračuna.

Staro letališče Ljubljana je MOL z odlokom leta 2011 razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena, z namenom zavarovanja zgodovinskih, tehniških, urbanističnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot. Zato bo obnova letališke stavbe in kontrolnega stolpa morala potekati v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem, vključno s pripravo projektne dokumentacije in pridobitvijo vseh potrebnih upravnih dovoljenj. Predvideni so ureditev okolice objektov in zelenih površin, ureditev otroškega igrišča ter postavitev javnih plastik in prezentacije letalstva na zunanjih površinah. V kontrolnem stolpu pa je predvidena muzejska predstavitev zgodovine moščanskega letališča in slovenskega letalstva.

Javni razpis za zasebnika

Pogoji in omejitve ekonomskega koriščenja in upravljanja bodo opredeljeni s koncesijsko pogodbo. Po izteku koncesijskega obdobja bo javni partner prevzel v last in upravljanje celotno območje. Zasebni partner bo izbran na podlagi javnega razpisa po postopku s pogajanji po predhodni objavi.

V strategiji razvoja kulture MOL do leta 2019 pa je med drugim zapisano, da pri hangarju, ki ne bo del javno-zasebnega partnerstva in je najbolje ohranjen, ker je bil obnovljen leta 1990, puščajo odprto možnost vsebine. Tam bi lahko bil mladinski center, center urbanih športov, začasno bi ga lahko uporabljali za umetniške predstavitve ipd. Za pripravo dokumentacije za izvedbo razpisa je predvidenih 9810 evrov, za hangar pa 20.000 evrov.