Četrtnim skupnostim bi vzeli status pravnih oseb

Ljubljana – Predlog »ukinitve pravne subjektivitete četrtnim skupnostim MOL«, ki ga je vsem 17 ljubljanskim ČS v začetku maja poslal podžupan Dejan Crnek, so v večini skupnosti označili za slabega, v nekaterih, denimo v Polju in Črnučah, pa celo za popolnoma nesprejmljivega.

Crnek je v dopisu četrtnim skupnostim 6. maja zapisal, da se MOL pripravlja na spremembe in dopolnitve mestnega statuta, ki da so povezane s spremembami zakona o lokalni samoupravi in zakona o uravnoteženju javnih financ občin. In dodal, da je treba spremembe z njima uskladiti najkasneje do 15. septembra letos.

Najprej jim navrže, da bodo v mestnem statutu dodali novi člen, ki bo določal število članov sveta ČS po posameznih skupnostih, nato pa preide na bistvo. V želji po »racionalizaciji finančnega poslovanja ČS« je namreč predlagal, da se v skupnostih opredelijo do predloga, da bi s statutom spremenili njihov pravni status tako, da bi odpravili njihovo subjektiviteto.

V nadaljevanju jim sicer zagotavlja, da ČS za svoje delovanje in izvajanje nalog ne potrebujejo statusa pravne osebe javnega prava in da se zanje ne bi spremenilo nič. Zatrdil je, da z ukinitvijo pravne subjektivitete ne bi zmanjšali avtonomije ČS, češ da ima svet posamezne ČS svoj finančni načrt v okviru občinskega proračuna in bi o porabi denarja še vedno odločal samostojno.

Na koncu pa opozori, da bi v primeru, če bi ČS ostala pravna oseba javnega prava, morali njihovo finančno poslovanje izvajati posebej, ločeno od mestne uprave. To bi po Crneku pomenilo, da bi bilo treba zagotoviti dodatna delovna mesta za približno 7 ali 8 javnih uslužbencev, vključno z vsemi programskimi aplikacijami za vodenje finančnega poslovanja ČS, kar bi bilo povezano z visokimi finančnimi stroški. Poleg tega bi morale ČS izdelovati samostojne bilance in ostale dokumente za potrebe pristojnih finančnih organov.

Svetom ČS je Crnek predlagal, da se do predloga opredelijo do 15. maja, saj je že za 21. maj predvideno srečanje predsednikov ČS s podžupanom in predstavniki službe za lokalno samoupravo. Na sedežu ČS Rožnik bi bila glavna točka pogovora prav statusna sprememba vseh ČS.

Burne reakcije

Franc Ules, dolgoletni dejavni član ČS Črnuče, je povedal, da je Crnekov predlog popolnoma nesprejemljiv, saj bi ČS odvzel še tisto simbolno pristojnost, ki jo imajo po zdajšnjem mestnem statutu. Poleg tega pravi, da podžupan zavaja, saj zakon o uravnoteženje javnih financ ne zahteva nobenega ukinjanja subjektivitete ČS, temveč, nasprotno, četrtnim skupnostim daje celo več pristojnosti.

Ules je nad njegovim predlogom razočaran, saj so mu že marca dali vedeti, da si v ČS želijo večjih pristojnosti, kot jih imajo zdaj (trenutno lahko dajejo le pobude in mnenja, pravice odločanja, ki bi občino zavezovalo, pa sploh nimajo). Tako so zahtevali, da svet ČS postane organ odločanja o proračunskem denarju za izvajanje nalog na svojem območju, občinski oddelki pa le izvajalci razvojnih nalog na podlagi sklepov teh svetov. Poleg tega si želijo, da bi bili vključeni v nastajanje proračuna že v začetni fazi in da bi bili izvirni prihodki ČS vsi tisti, ki bi nastali na območju posamezne skupnosti. V mislih je imel predvsem nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in denar od prodaje nepremičnega premoženja na območju vsake ČS. Nadalje si želijo, da brez soglasja sveta občina ne bi smela sprejeti nobenega prostorskega akta z njenega območja in da bi bila poleg občine stranka v postopku izdaje gradbenih dovoljenj tudi ČS.

Na koncu doda, da v 14 letih delovanja v ČS Črnuče pri pripravah letnih občinskih proračunov ni bilo nobenega usklajevanja MOL s to ČS. Zadnja je dobila le osnutek proračuna, na katerega je lahko dala pripombe. V večini primerov, pravi Ules, niso bile upoštevane. Tudi sicer sodelovanje med MOL in ČS ni dobro. Dogovori, če sploh so, se ne uresničujejo, naloge pa se med posameznimi mestnimi oddelki ne usklajujejo. Posledica pa je, da je bila v obdobju 2011-2014 uresničena le desetina potrjenih prednostnih nalog za ČS Črnuče.

To je poskus naše ukinitve

Minka Jerebič, predsednica ČS Polje, je povedala, da je svet te ČS na nedavni seji soglasno zavrnil Crnekov predlog, ki ga tam označujejo za poskus, kako počasi ukiniti vse ČS. Če odpravijo subjektiviteto ČS, bi bile seje sveta le še »družabna srečanja«. Je pa res, da bi z odpravo ČS občina veliko prihranila, saj bi odpadle volitve svetnikov, potrebe po prostorih zanje in strokovno ter administrativno podporo (za 17 ČS torej 34 zaposlenih delavcev), Krajevna društva, ki jim ČS zdaj zagotavljajo brezplačno uporabo prostorov, pa bi najbrž morala potem zanje plačevati najemnino.

Janez Moškrič, predsednik ČS Sostro, je dodal, da do predlaganega roka niso pripravili svojega stališča, saj bi moral za to sklicati izredno sejo sveta. Sam je prepričan, da se s spreminjanjem statusa ČS ne mudi in da odločitev ne bi smeli sprejemati tako hitro. Kot predsednik pa je razočaran, ker na občini ne razmišljajo v smeri večanja pomena ČS, temveč jih imajo le za nebodijihtreba. Opozarja še, da so bile ČS ustanovljene z referendumom in da so plod ljudske volje.