Tiskane izdaje
Ljubljana − Predstavniki civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki se nameravajo pritožiti na okoljevarstveno soglasje, ki ga je družbi Bežigrajski športni park (BŠP) za gradnjo na območju stadiona izdal Arso. Na družbi BŠP so tak korak označili kot »ponovno nerazumno oviranje realizacije prenove državnega kulturnega spomenika«.
Maja Štefula iz družbe BŠP je za STA povedala, da so izdajo soglasja Agencije RS za okolje (Arso) pričakovali, saj so bili pogoji za izdajo v celoti izpolnjeni. Gradnja stadiona je po njenem izjemnega družbenega pomena, in ker je lociran v strnjenem naselju, je po njenih besedah načrtovanje gradnje potekalo že v zelo zgodnji projektni fazi. Vzporedno z izdelavo načrtov za izvedbo bo potekala natančna priprava organizacije gradnje, ki bo zajemala z izdanim okoljevarstvenim soglasjem predpisane pogoje. Izvedba projekta bo potekala po terminskem načrtu, ki so ga predložili Arsu v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, je še pojasnila.
»Oviranje prenove«
Na izdano soglasje se lahko stranski udeleženci pritožijo, a kot pravi Štefula, to pomeni le nerazumno oviranje realizacije prenove državnega kulturnega spomenika. Enako pa velja tudi za spor, ki so ga sprožili na zemljiškoknjižnem sodišču. »Gre predvsem oziroma samo za pridobivanje lastnine, in to za ceno trajnega onemogočanje delovanja stadiona, ki bi v primeru odločitve v njihovo korist trajno izgubil potrebno funkcionalno površino za kletna parkirišča in za zagotavljanje požarne varnosti na stadionu, saj je površina na severni strani zidu stadiona namenjena evakuaciji v primeru izrednih dogodkov na stadionu,« je še povedala.
Prehitro izdano soglasje?
Karmen Stariha, predstavnica Civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, pa je za STA povedala, da jih je izdaja okoljevarstvenega soglasja prejšnji teden presenetila, ker so na zadnjo presojo vplivov na okolje, na katero so Arsu podajali svojo izjasnitev, imeli približno trideset strani pripomb, vprašanj in zahtev za pojasnila ter dopolnitev.
Po njihovem prepričanju investitor v šestih letih dopolnjevanja vloge še vedno ni podal dveh tretjin zahtevanih vsebin. »Ni prvič, da Arso izdaja po našem mnenju preuranjeno okoljevarstveno soglasje, to se je zgodilo že leta 2012, potem pa je bilo okoljevarstveno soglasje investitorju še dvakrat zavrnjeno,« je povedala. Odgovor, na čem bodo utemeljili svojo pritožbo, bodo, kot je pojasnila, lahko posredovali, ko bodo odločbo preučili in pripravili pritožbo.
Vplivi na okolje
Sami tudi menijo, da v zadnji presoji vplivov na okolje še ni bil v celoti in pravilno ocenjen hrup pri gradnji, prav tako niso bili ustrezno ocenjeni vplivi hrupa med obratovanjem, vplivi vibracij, vplivi PM-delcev, vplivi svetlobnega onesnaževanja in vplivi na podtalnico. Prav tako investitor ni izdelal obvezne presoje vplivov na kulturno dediščino niti presoje vplivov na zdravje. Dejala je še, da so se od zadnje zavrnitve pogovarjali le o določenem hrupu med gradnjo, preostali vidiki obremenjevanja okolja pa so bili zaradi ekonomičnosti postopka izpuščeni. »To pa seveda ne pomeni, da jih ni treba v celoti ovrednotiti«, meni.
Glede zemljišča ob Fondovih blokih, ki ga je občina vložila v projekt gradnje stadiona in za katero teče postopek na sodišču, v katerem naj bi odločili, ali je zemljišče res last občine ali pa gre za pripadajoče zemljišče Fondovih blokov, pa je povedala, da vsi dokumenti potrjujejo, da so bila zemljišča parcele št. 312 v času gradnje del naselja in so pripadala posameznim stanovanjem.
Prebivalci naselja vrtove obdelujejo 80 let, vse od nastanka naselja. Zato so prepričani, da zemljišča v skladu z zakonom pripadajo njim, je še povedala Karmen Stariha, ki zastopa tudi stanovalce Fondovih blokov.
