Tiskane izdaje
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) je imel konec lanskega leta v lasti 4107 stanovanjskih enot. Znano je, da povpraševanje po mestnih neprofitnih najemnih stanovanjih v zadnjih letih skoraj za desetkrat presega ponudbo. Novi razpis – zadnji je bil objavljen leta 2014, upravičencem, ki so bili na njem uspešni, pa stanovanja še dodeljujejo – naj bi bil objavljen jeseni letos. A glede na statistiko preteklih razpisov ti pomenijo rešitev stanovanjskega vprašanja le za okoli enajst odstotkov prosilcev. Kot ugotavljajo na JSS MOL, je na zadnjih štirih razpisih (objavljajo jih približno vsaki dve leti) kandidiralo po približno 3600 prosilcev, stanovanj, ki jih dodelijo, pa je bilo v povprečju okoli 400. Na skladu sprememb v zvezi s tem ne napovedujejo – število uspešnih prosilcev za neprofitna najemna stanovanja naj bi se še naprej gibalo okrog enajstih odstotkov.
Da bi odpravili stanovanjski primanjkljaj, bi potrebovali še okoli 4000 stanovanj, je pred kratkim dejal direktor JSS MOL Sašo Rink. In dodal, da bi za to ob sedanjem tempu zagotavljanja novih stanovanj (z nakupi na trgu in novogradnjami) potrebovali 40 let. Lani so jih po podatkih iz poročila o uresničevanju stanovanjskega programa MOL, ki ga je na zadnji seji potrdil mestni svet, zagotovili 167. Leto je bilo nadpovprečno (v zadnjih 20 letih JSS MOL zagotavlja povprečno 120 dodatnih stanovanj na leto), predvsem po zaslugi dokončanja soseske Polje III, kjer je 148 neprofitnih stanovanj. Lansko leto je bilo tudi bistveno bolj uspešno kot prejšnja, saj je sklad v obdobju 2012–2014 zagotavljal precej manj stanovanj (leta 2013 na primer le pet). Vzrok: več investicijskih projektov je bilo šele v pripravljalnih fazah ali pa so nastali začasni zastoji pri njihovem uresničevanju,
V poročilu tako leto 2015 ocenjujejo kot uspešno. »Ne glede na restriktivno javnofinančno okolje in splošno gospodarsko situacijo, ki le počasi okreva, nam je uspelo ohraniti trend pridobivanja novih stanovanjskih enot, katerih pomanjkanje je izjemno veliko,« so zapisali. Direktor Sašo Rink je sicer ob predstavitvi v mestnem svetu dejal, da je stanovanjski primanjkljaj ostal na enaki ravni.
Štiri leta za bivalno enoto
Posebno poglavje so bivalne enote. Po besedah Rinka je čas čakanja nanje »nedopustno dolg«, posebno za samske prosilce, pri katerih opažajo trend povečevanja potreb po bivalnih enotah. Kot navajajo v poročilu, se je kljub povečanemu številu zagotovljenih bivalnih enot čakalna doba pri samskih skrajšala le za pol leta in zdaj znaša do štiri leta, »kar je še vedno zelo dolga doba glede na to, da so to socialno najbolj ogroženi posamezniki, število vlog pa se je sorazmerno povečalo kot odraz gospodarskih razmer in revščine«. Lani je sklad oddal v najem 103 bivalne enote in imel konec leta zasedenih 323, v katerih je živelo 690 ljudi. V povprečju je bilo na osebo dodeljenih slabih 12 kvadratnih metrov bivalne površine. Sklad je oktobra lani na dražbi za dober milijon evrov kupil samski dom CPL na Knobleharjevi ulici 24. Ocenjujejo, da bodo z njegovo sanacijo zagotovili do 70 bivalnih enot predvsem za samske prosilce in s tem skrajšali čakalno dobo za polovico.
Svetlejša prihodnost
Tudi na skladu se zavedajo, da ob trenutnih pogojih, ko investicije zagotavljajo le iz tekočih lastnih sredstev in sredstev, ki jih za to nameni občina, ne bodo mogli odpraviti stanovanjskega primanjkljaja. Dolgoročna zadolženost JSS MOL je konec leta presegala 28 milijonov evrov. Čeprav se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšala, sklad še vedno presega mejo zadolževanja, ki jo postavlja zakon o javnih skladih (v veljavi od leta 2008), zato dodatno zadolževanje ni mogoče. MOL in sklad si tako že nekaj let neuspešno prizadevata s pobudami, da vlada spremeni zakon in zdajšnjo omejitev zadolževanja za stanovanjske sklade, ki je določena pri desetih odstotkih kapitala oziroma prihodkov, sprosti oziroma dvigne na kar 50 odstotkov kapitala.
Ta pobuda je bila že večkrat zavrnjena, a JSS MOL poročilo končuje: »V pričakovanju zakonodajnih sprememb, ki naj bi omogočile večanje prihodkov iz namenskega premoženja, zremo v prihodnost in upamo, da bodo te hitre in učinkovite – v nasprotnem bo lokalna skupnost le stežka vzpostavila kolikor toliko dostojno sliko stanovanjske preskrbe v prestolnici.«
